Na pogajanjih med delegacijami Izraela in Palestincev v Kairu je bil dosežen nov dogovor o začasni prekinitvi spopadov v Gazi. Dogovor o petdnevnem premirju je bil dosežen včeraj zvečer s pomočjo egiptovske mediacije, in sicer le nekaj minut pred iztekom predhodnega sporazuma o tridnevni prekinitvi ognja. Sporazum je bil dosežen le nekaj ur po novi demonstraciji premoči in brezsrčne brutalne okrutnosti izraelske vojske, ki je izvedla vnovičen letalski napad na Gazo. Izraelska stran trdi, da naj bi bil napad odgovor na izstrelitev dveh palestinskih raket, ki naj bi padli na neposeljenem predelu v bližini mesta Aškelon, kar je Hamas sicer zanikal.

Upanje na trajno premirje, ki bi vsaj omililo zločinsko, rasistično in vsaj deloma fašistično izraelsko politiko do Palestincev, tako ostaja živo. Izrael ga pogojuje z razorožitvijo Hamasa v Gazi, medtem pa palestinska stran zahteva končanje blokade največjega zapora na svetu. Izraelska agresija nad Gazo, ki se je sicer pričela 7. julija, je do sedaj terjala življenja najmanj 1.951 Palestincev, medtem ko je bilo ranjenih okoli 10.000 ljudi, večinoma civilistov. Na izraelski strani pa je v bojih umrlo vsaj 64 vojakov in trije civilisti.

Nadvse nujna ameriška evakuacija beguncev z gore Sinjar je vedno manj verjetna. Odločitev ameriške vlade se je začela nagibati v to smer po operaciji, ki jo je ekipa dvajsetih pripadnikov vojske in humanitarcev na gori Sinjar izvedla včeraj ponoči. Situacija naj bi bila po besedah ameriškega namestnika svetovalca za državno varnost Bena Rhodesa mnogo boljša, kot so pričakovali. Število jazidskih beguncev v regiji je močno upadlo in obenem je bolje preskrbljeno kot posledica skupka zadnjih ukrepov, ki sestojijo iz zračne dostave vode in hrane, ameriškega bombandiranja enot Islamske države ter defenzive, ki jo izvajajo kurdski borci peshmerga. Medtem je v prestolnici Kurdistana Erbilu 130 pripadnikov ameriških sil, ki pa po zadnjih informacijah sodeč ne bodo sodelovale v vojaških akcijah. Medtem druge pripadnice Združenih narodov obljublajo pomoč. V regiji Dohuk v bližini Turčije in Sirije je po podatkih Visokega komisariata za begunce združenih narodov 400.000 beguncev.

V regiji Aleppo so pripadniki teroristične države nad protivladnimi uporniki slavili še en triumf. Pospešena in vsestransko usmerjena ofenziva Islamske države je rezultate pokazala tudi na severu Sirije, kjer so njeni borci kalifata osvojili mesti Akhtarin in Turkmanbareh ter vasi Masoudiyeh, Dabiq in Ghouz. Smoter zadnjih premikov naj bi bil v zadnji instanci vezan na osvojitev mesta Marea, kjer ima glavno oporišče Islamska fronta, ena od protiasadovskih uporniških skupin, ki pa se obenem bori tudi proti vsak dan močnejši Islamski državi.

Libijski parlament je priznal svojo nemoč in pozval Združene narode ter širšo mednarodno skupnost, naj intervenirajo v državi. Parlamentarci, ki so zaradi spopadov v prestolnici Tripoli zasedali v Tobruku na vzhodu države, so z veliko večino podprli poziv. Zahodne sile, ki so leta 2011 bistveno pripomogle k padcu Moamerja Gadafija in kasneje državo prepustile na milost in predvsem nemilost rivalskim milicam, nad pozivom po vnovični vojaški intervenciji niso posebno navdušene. Svoje upe raje polagajo v nov sklic parlamenta, ki nima veliko možnosti, da bi s slabo oboroženo vladno vojsko obvladal veliko bolje oborožene milice. Medtem pa se nadaljujejo spopadi rivalskih oboroženih skupin za nadzor nad Tripolijem in Bengazijem, kjer libijska država nima nikakršnega nadzora.

Medtem se v mestu Ferguson v Missouriju nadaljujejo protesti, organizirani zaradi uboja črnskega najstnika Mika Browna. Policija je v sredo zvečer na pritožbe ogorčenih protestnikov odgovorila, kot se za represiven in diskriminatoren aparat spodobi - s solzilcem, dimnimi granatami ter gumijastimi naboji. Dialoga so se branilci reda enkrat za spremembo lotili demokratično. Čudovita in fašistoidna zmes plina, gume in dima se je odlično zvezala s kriki, krvjo ter masovnimi aretacijami, ne glede na raso, spol, starost ter poklic. Ukrepom se niso izognili niti novinarji. Tako je novinarska ekipa Al-Jazeera izkusila sladostrast plina, medtem ko sta žurnalista Huffinghton in Washington posta spoznala blagodejne učinke spremembe okolja. Po kratkoktrajnem bivanju znotraj štirih sten policijskega vozila sta bila kmalu spuščena v svoj mizerni vsakdan. Sicer pa ne bodimo krivični! Policija je svoje sovraštvo do izključujočih politik izkazala že z ubojem sicer prav tako temnopoltega, a obenem mentalno hendikepiranega Ezzela Forda v ponedeljek. Napad na protestnike toraj lahko razumemo zgolj kot dovršitev demokratičnih teženj, ki so v policiji prevladovale že od nekdaj.  

Grško sodišče je zaustavilo vladni projekt privatizacije voda, kar je razveselilo mnoge Grke, ki so že občutili povišanje cen vodovodnih storitev. Gre za prvi primer, da bi grška sodna odločitev preprečila izpolnjevanje zahtev mednarodnih upnikov. Grška vlada sicer namerava izpeljati nov paket privatizacije, ki bi zajel še tistih nekaj javnih podjetij, ki so ostala v grških rokah, in naj bi bil vreden 13 miljard evrov.

Pred kratkim je ustavno sodišče Rupublike Hrvaške preprečilo izvedbo tako imenovanega referenduma o cirilici, ki ga je predlagal Štab za obrambo hrvaškega Vukovarja. Pobudniki referenduma so predlagali, da bi morala  manjšina doseči absolutno večino, da bi lahko uveljavila pravico do dvojezičnih napisov na javnih površinah. Pobudniki referenduma, ki so hoteli preprečiti postavitev napisov v cirilici  v Vukovarju, so zbrali več kot 525.000 podpisov, ki so jih decembra lani predali saboru. Ta jih je predal v presojo ustavnemu sodišču. Zavrnitev pobude s strani ustavnega sodišča komentira Milena Čalić Jelić iz hrvaškega Centra za soočanje s preteklostjo Documenta:

Izjava je dostopna v posnetku.

Kljub usklajevanju koalicijske pogodbe je stranka NSi izstopila iz pogajanj. Za komentar smo poklicali predstavnika stranke Mateja Tonina.

Izjava je dostopna v posnetku.

Vprašali smo ga še, ali misli Nova Slovenija podpreti imenovanje Mira Cerarja za novega mandatarja.

Izjava je dostopna v posnetku.

Danes ob enajstih je v Ljubljani potekala novinarska konferenca na temo pravic LGBT-skupnosti. Kljub temu da je vodilna konservativna stranka NSi izstopila iz koalicijskih pogajanj, se govor o pravicah istospolnih ni spremenil. Za mnenje o dotičnem problemu smo povprašali aktivistko in pisateljico Suzano Tratnik.



Izjava je dostopna v posnetku.

Pokomentirala nam je tudi vzroke za zapostavljanje posamičnih oziroma konkretnih problemov pod pretvezo univerzalne ter abstraktne narave človekovih pravic.

Izjava dostopna v posnetku.

OFF sta pripravila Dejan in Matija.