Začenjamo v Nigeriji, kjer so znani uradni rezultati predsedniških volitev. S skoraj 54 odstotki glasov je zmago žela stranka AFP z Mohammadom Buharijem na čelu, s čimer je končal 16-letno vladavino Demokratske ljudske stranke. Prav tako je prejel vsaj 25 odstotkov glasov v najmanj dveh tretjinah od 36-ih zveznih držav, kar je zaradi geografsko etnične in verske razdeljenosti pogoj zmage na tamkajšnjih volitvah. Prvič po koncu diktature leta 1999 državi tako predseduje druga stranka, katere kandidat prihaja s pretežno muslimanskega severa dela države in ne z večinoma krščanskega juga. Buhari je sicer že bil na oblasti v času formalne diktature med letoma 1983 in 1985, po treh izgubljenih volitvah tokrat ponovno slavi.

Zmago reformiranega diktatorja, kot nekateri imenujejo Buharija, je še pred uradno razglasitvijo rezultatov priznal dosedanji predsednik Goodluck Jonathan. Po manjših protestih njegove stranke je hkrati tudi pozval svoje volivce in sledilce naj spoštujejo rezultate, s čimer je zmanjšal možnost ponovitve protestov s strani takrat poražene stranke po volitvah leta 2011 in smrti več sto ljudi, ki so sledili intervenciji represivnega aparata. Več o nigerijskih volitvah pa v Offsajdu ob petih.

Združene države Amerike bodo ponovno začele oskrbovati Egipt z vojaško opremo. Včerajšnji telefonski klic med Barackom Obamo in egiptovskim predsednikom Fatahom al-Sisijem je rezultiral v sprostitvi vojaške pomoči, ki je bila prekinjena po državnem udaru in odstavitvi Mohameda Morsija pred dvema letoma. Četudi se je Obamova administracija zadrževala pri imenovanju odstavitve Morsija kot “državni udar”, je zadrževala vliv orožja, sedaj pa naj bi bilo po izjavah Bele hiše prilivanje orožja v interesu ameriške nacionalne varnosti. To naj bi se nanašalo na Islamsko državo in Hutijske militantne upornike, zaradi česar bo sedaj sproščeno orožje za namene protiterorizma in obmejne varnosti. Kupovanje na kredit je ZDA sicer omejila do pričetka fiskalnega leta 2018, do takrat pa bo letno dostavljala za približno 1,3 milijarde dolarjev vojaške pomoči.

Mjanmarska vlada je podpisala državni mirovni sporazum z etničnimi skupinami, med katerimi se je vrstila vrsta konfliktov od pričetka mjanmarske neodvisnosti leta 1948. Predsednik Thein Sein je po več kot letu pogajanj podpisal sporazum s 16-imi etničnimi skupinami, v katerem pa je izvzet mirovni sporazum z etnično skupino Kokang. S to je mjanmarski režim namreč v oboroženem konfliktu v severni državi Shan že od februarja. Sporazum ima poleg tega sicer še vrsto nedorečenih točk, prav tako pa je moč slišati kritike, da od njega ni moč pričakovati bistvenega učinka na pomiritev konfliktov.

Francija je z včerajšnjim dnem prekinila tako imenovano zimsko premirje, s čimer bodo številni najemniki pristali na cestah. Sporazum v Franciji tradicionalno poteka pet mesecev, začenši s prvim novembrom, v katerih lastniki ne smejo izseliti najemnikov iz kateregakoli pravnega razloga, prav tako pa ne smejo izklopiti elektrike in plina. Sporazum je namenjen kot humanitarni ukrep, ki naj bi preprečil brezdomstvo v obdobju mrzlega vremena, zaradi česar je bil tokrat tudi podaljšan od 15. na 31. marec. Bes najemodajalcev zaradi nakopičenih neplačanih najemnin bo sedaj rezultiral v številnih izselitvah, katerih številke se po nekaterih ocenah gibljejo od 80 do 100 tisoč, v kar je sicer všteto tudi zaprtje brezdomskih domov. Omenjeno premirje se ne nanaša na skvote ali stavbe, v katerih naj ne bi bila zagotovljena varnost.

Turška policija je aretirala 19 posameznikov, osumljenih, da so pripadniki s strani države razglašene ilegalne skupine, imenovane Marksistična revolucionarna ljudska osvobodilna fronta. Racija je sledila včerajšnjem zajetju talcev v istanbulskem sodišču, kjer sta dva pripadnika taiste organizacije kot talca zajela tožilca Mehmeta Selima Kiraza, ki je preiskoval umor Belkina Evana. Ta je namreč po skoraj letu dni kome, povzročene s strani policijskega nasilja v množičnih protestih leta 2013, umrl, prav tako pa je istanbulska policija razkrila identiteto policistov, krivih za poškodbe Evana, šele po letu dni. Z zajetjem tožilca je omenjena organizacija zahtevala aretacijo dotičnih policajev. Po vdrtju turškega represivnega aparata v sodišče so tako tožilec kot storilca končali mrtvi.

Včeraj je v hčerinskih podjetjih Vezane plošče in Lamelirani program družbe Javor Pivka odjeknila spontana stavka, kjer so delavci ustavili delo. Razlog stavke je bilo neizplačevanje januarskih in februarskih minimalnih plač. Te naj bi bile po stavkovnem sporazumu izplačane vsak petek, kjer bi vsak delavec dobil po sto evrov. A ta znesek je bil izplačan delavcem dosedaj le dvakrat. Preostalo naj bi po besedah likvidacijskega upravitelja Milana Šilca pridobili s tem, da bo slednji zaprosil Banko Koper za posojilo 200 tisočih evrov, ki ji Javor sicer dolguje 5,3 milijonov evrov in obresti. Brez prispevkov in dela plač so sicer ostali tudi nekdanji zaposleni, ki so družbo zapustili leta 2012 po pričetku likvidacijskega postopka.

V okviru ciklusa poljudnoznanstvenih predavanj Znanost na cesti v hotelu Union poteka predavanje Prihodnost molekularnega slikanja. Na predavanju se bosta pogovarjala novinarka Maja Ratej in profesor Robert Jeraj. Več o tem, kaj je molekularno slikanje, pove Robert Jeraj.