Savdska Arabija je skupaj z zalivskimi zaveznicami aktivno posegla v dogajanje v Jemnu in začela z vojaškim posredovanjem, s katerim bo skušala zaustaviti prodor hutijskih uporniških sil. Te so se, kot je znano, v minulih dneh uspele prebiti do mesta Aden na jugu države, kamor je moral pred časom iz prestolnice Sane pobegniti jemenski predsednik Abdrabuh Mansur Hadi. S strani šiitske milice osovraženi jemenski predsednik, ki na drugi strani uživa mednarodno podporo, se je moral tako še drugič podati v beg in se nemočen za pomoč obrniti na mednarodno skupnost.

Hadijev poziv Varnostnemu svetu Združenih narodov, naj odobri vojaško posredovanje, je naletel na zalivski odmev Savdske Arabije in zaveznic, ki so približno 100 bojnih letal že poslale nad hutijske cilje v sosednji državi, ne izključujejo pa tudi možnosti kopenskega posredovanja. Zalivska koalicija, ki ima podporo Združenih državah Amerike, se je v prvem dnevu napadov osredotočila na položaje Hutijev v Sani, mednarodno posredovanje pa je obrodilo prve rezultate tudi v Adenu, kjer so sile, zveste pobeglemu Hadiju, uspele ponovno zavzeti letališče. Jemen se v kaos pogreza že od protivladnih protestov leta 2012, ki so odnesli predsednika Saleha in sprožili val nasilja med sunitskimi plemeni, zvestih Salehu, in šiitskimi Hutiji na severu države. Septembra lani so slednji po prodoru s severa države uspeli zasesti tudi prestolnico Sano.   

Tajski general in vodja vojaške hunte Nacionalnega sveta za red in mir ter obenem premier, Prajut Čan Očaa, nadaljuje s svojevrstnim razumevanjem medijske svobode. Tako je včeraj na novinarsko vprašanje o tem, kaj bo storil z novinarji, ki bodo kritično poročali o razmerah v državi, odgovoril s, citiramo: “Verjetno jih bomo kar usmrtili. Ni vam potrebno podpirati vlade, ampak morate pa poročati resnico.” Grožnje prihajajo po tem, ko so nekateri tajski mediji poročali o sporu med ministri znotraj hunte in vse glasnejših obtožbah o trgovanju z ljudmi.

Čan Očaa je že prejšnji mesec zagrozil, da bo po državi zaprl vse kioske, kjer se prodajajo časopisi. Po mnenju vojaškega voditelja bi morali mediji namreč poročati v duhu narodne sprave. Vojaška hunta je na Tajskem, ki je sicer kraljevina, prevzela oblast lanskega maja, ko je odstavila prejšnjo premierko Jingluk Šinavatro in prepovedala vsa politična srečanja. Vojska je že leta 2006 odstavila premierja Taksina Šinavatro, brata že omenjene premierke, ki pa je potem na volitvah leta 2007 ponovno zmagal.

Wikileaks je izdal poglavje o investiciji iz tajnih pogajalskih dokumentov Transpacifiškega partnerstva, krajše TTP. Pogajanja TPP so eden od glavnih ciljev Obamove administracije na področju zunanjega trga, v katera je vključenih 12 pacifiških držav in velja za največji mednarodni ekonomski sporazum v zgodovini, saj ekonomije vključenih držav predstavljajo več kot 40 odstotkov svetovnega bruto domačega proizvoda. TPP je kritiziran zaradi skrivnostnosti vsebine pogajanj, ki so v javnosti izredno neoprijemljivo opisane. Urednik Wikileaksa Julian Assange je dejal, da TPP predvideva oblikovanje tajnega  neodgovornega supranacionalnega sodišča, ki bi multinacionalkam omogočalo tožbo držav, kot je to omogočilo Phillipu Morrisu tožbo zoper Avstralijo o podpori praznih etiket tobačnih izdelkov, v okviru zdravstvenega načrta vlade. Wikileaks je oktobra lani že izdal poglavje o intelektualni lastnini.

 

Glavna kandidata na prihajajočih sobotnih predsedniških volitvah v Nigeriji, aktualni predsednik Goodluck Jonathan in njegov najnevarnejši nasprotnik Muhammadu Buhari, sta podpisala sporazum o preprečevanju nasilja na sobotnih volitvah. Volitve leta 2011 je zaznamovalo nasilje, zato je javnost še vedno zaskrbljena nad logistično pripravljenostjo volilne komisije za letošnje volitve. Volitve naj bi bile prvotno izvedene 14. februarja, nato so bile prestavljene na 28. marec, kar je volilni komisiji podarilo dodaten čas za priprave na volitve, čas pa je bil namenjen tudi regionalnim silam, da ponovno zavzamejo teritorij na severovzhodu države, ki ga nadzoruje skupina Boko Haram. Predsednik Goodluck Jonathan je kot varnostni ukrep ukazal zaprtje zemeljskih in morskih mej države pred volitvami.

Evropska komisija v prihodnjih tednih obljublja pripravo zakonodajo, s katero bi se ukinil tako imenovan "geo-blocking" ali geografsko blokiranje na področju Evropske unije. Gre za blokiranje vsebin na spletu na podlagi geografske lokacije odjemalca. Evropski komisar za skupni digtalni trg Andrus Ansip je dejal, da notranji evropski trg in geografsko blokiranje vsebin ne moreta soobstajati. Priznal pa je, da je geografsko blokiranje sprejemljivo v redkih primerih, kot so problemi z legalnostjo vsebin na območjih različnih držav. Sodeč po reformah digitalnega polja s strani komisije v preteklih letih, jo čaka trd boj z vladami držav članic, ki imajo pri planu zadnjo besedo. O morebitnih nasprotnikih tovrstne zakonodaje več nekdanji radijski sodelavec in strokovnjak za računalništvo in svetovno medmrežje Gašper Žorž - Polž:

///izjava

Grčija in Švica nadaljujeta pogovore o pregonu grških privatnikov, ki so v švicarske banke skrili svoj denar pred grškimi davčnimi inšpekcijami. Po zadnjih ocenah naj bi imeli Grki po švicarskih bankah shranjenih približno 80 milijard evrov. Davčni strokovnjak Friedrich Schneider pravi, da je več kot dve tretjini tega denarja pridobljenega ilegalno. Nova grška vlada se je pod vodstvom Aleksisa Ciprasa zaprisegla pregonu grške davčne utaje in pogovori s Švico predstavljajo korak v tej smeri, medtem ko idilična alpska deželica v zadnjih letih želi spremeniti javno podobo davčne oaze. Schneider pravi, da bi Grčija s pogajanji lahko prišla do 10-15 milijard evrov utajenega denarja. Tema današnjih pogajanj naj bi bila priložnost grškim utajalcem davkov, da se prijavijo oblastem in brez dodatne kazni plačajo svoj dolg. Švicarske oblasti in banke so se zavezale k sodelovanju z grškimi davčnimi inšpekcijami pri pregonu nekooperativnih kršilcev.

Saga okoli referenduma o noveli zakona o zakonski zvezi se je preselila tudi na izredno sejo državnega zbora, kjer so zagovorniki ljudskega odločanja iz vrst NSi in SDS skušali s procesnimi ugovori odložiti odločanje o prekinitvi zbiranja referendumskih podpisov. Glasovanje poslance po utrujajoči razpravi čaka v kratkem.



Izid glasovanja v prid prepovedi referenduma glede novele zakona o izenačitvi istospolnih zvez z raznospolnimi naj ne bi bil pod vprašajem, potem ko so svojo podporo predlogu za ustavitev referendumskega procesa obljubili tudi poslanci največji vladne stranke SMC. Poslanci SMC, ki se niso želeli podpisati pod pobudo Združene levice, Desusa, Zavezništva Alenke Bratušek in Socialnih demokratov za sklic izredne seje, so svoj glas v prid predlogu prepovedi referenduma napovedali šele po njegovih pravniških lepotnih popravkih. Mnenje, da je referendum o noveli zakona o zakonski zvezi nedopusten, je na dopoldanski seji sklenila tudi vlada.      

OFF je pripravil Nejc in vajenca Žiga in Teja.