Ameriški predsednik Barack Obama je v televizijskem nagovoru sodržavljanom sporočil, da je kongres zaprosil za odložitev glasovanja o resoluciji, ki bi odobrila vojaško akcijo proti režimu sirskega predsednika Bašarja al Asada. K temu naj bi ga napeljala ruska pobuda o predaji in uničenju sirskega kemičnega orožja, svoje pa sta verjetno dodala tudi intervenciji nenaklonjeno ameriško javno mnenje in prevladujoče odklonilno stališče v predstavniškem domu kongresa. Obama je dejal, da se zaveda, da so njegovi rojaki utrujeni od vojn, a hkrati zatrdil, da je tudi grožnja s posredovanjem spodbudila Rusijo k pridružitvi mednarodnemu pritisku na sirski režim. O slednjem naj bi se ameriški državni sekretar John Kerry pogovarjal v četrtek s svojim ruskim kolegom Sergejem Lavrovom, potekala pa naj bi tudi posvetovanja s članicami Varnostnega sveta Združenih narodov o potrditvi ustrezne resolucije, ki bi zahtevala uničenje kemičnega orožja. Obama je govoranco sklenil z besedami, da Amerika ni svetovni policaj, vseeno pa mora ukrepati, ko lahko z majhnim tveganjem in naporom prepreči zaplinjanje otrok, zaradi česar bodo tudi ameriški otroci na daljši rok bolj varni.

Kakšna je varnost, ki jo prinaša posredovanje jenkijev in njihovih satelitov, dokazuje tudi današnja močna eksplozija v libijskem mestu Bengazi, ki je močno poškodovala zgradbi ministrstva za zunanje zadeve in Centralne banke. Podatkov o morebitnih žrtvah napada ni, je pa dejstvo, da se je zgodil prav na obletnico napada oborožene skupine na konzulat Združenih držav Amerike v istem mestu. Poleg še štirih ameriških državljanov je bil ubit tudi ambasador Chris Stevens. Ameriške oblasti so lanski napad najprej pojasnjevale s predhodnimi demonstracijami proti Zahodu, a je kasneje postalo jasno, da je bolj kot ne šlo za obeležitev obletnice terorističnih napadov na Združene države 11. septembra 2001.

Drugi pomemben enajsti september pa se je zgodil tudi že pred štiridesetimi leti v Čilu, ko sta bila v vojaškem udaru strmoglavljena demokratično izvoljeni predsednik Salvador Allende in ustoličeni general August Pinochet. Delavsko–punkerska univerza bo v sodelovanju z Iniciativo za demokratični socializem, Zofijinimi ljubimci in Pekarno – magdalensko mrežo ob osemnajsti uri v dvorani Gustav pripravila javno tribuno „Pozabljeni 11. september“. Govori Anej Korsika z Delavsko–punkerske univerze:

Izjava je dostopna v posnetku oddaje

Poročilo Organizacije Združenih narodov za hrano in kmetijstvo kaže, da vsako leto zavržemo tretjino oziroma 1,3 milijarde ton vse hrane, pridelane na planetu. Škoda je primerljiva z bruto domačim proizvodom Švice, konkretneje, gre za 750 milijard dolarjev letno, pri čemer naj bi bila še posebej problematična industrializirana Azija, kjer letno v fazi proizvodnje na vsakega prebivalca zavržejo več kot 100 kilogramov zelenjave. Na vsakega prebivalca v tej regiji zavržejo tudi 80 kilogramov žit, večinoma riža. Razvite države na drugi strani hrano izgubljajo v fazi potrošnje. Med problematičnimi področji sta mesna industrija v Severni in Latinski Ameriki ter potrata sadja v Aziji, Evropi in Latinski Ameriki. Proizvedena, a nikoli zaužita hrana zaseda 30 odstotkov svetovne kmetijske zemlje.

Federacija nepalskih kabelskih operaterjev je blokirala indijski signal Zee Tv v času predvajanja zgodovinske dokudrame „Buda“. Razlog? Na spletni strani televizije so zapisali, da se je Buda rodil v Indiji. Seveda temu ni tako. Indijski arheolog P C Mukherjee je davnega 1896 dognal, da se je ta rodil leta 623 pred Kristusom na področju Lumbinija, ki se nahaja v današnjem Nepalu. Federacija se je zbala odziva ljudstva, še posebej ker naj bi to bilo zelo občutljivo za tovrstna vprašanja in zato pogosto posega po nasilju kot odgovor na njih. Ponovitev „Bude“ so Nepalke in Nepalci sicer lahko spremljali, tako pa bo tudi odslej. Federacija bo namreč prvo predvajanje vseh delov dokudrame blokirala, če sama ne bo ugotovila, da so napake prisotne, pa bo omogočila predvajanje ponovitve.

Neodvisnosti naklonjeni Katalonci bodo na današnji Nacionalni dan Katalonije, ko se spominjajo poraza izpred tristo let proti španskemu kralju Filipu V., oblikovali 400 kilometrov dolgo človeško verigo. Približno 400.000 ljudi se bo v akciji, imenovani Katalonska pot v neodvisnost in organizirani s strani katalonske narodne skupščine, držalo za roke vzdolž cele obale te avtonomne pokrajine. Protest bo spremljalo 4000 policistov, za prevoz sodelujočih pa bo uporabljenih 1500 avtobusov. Separatistični aktivisti zatrjujejo, da bo organiziranih še 110 krajših človeških verig po celem svetu, med drugim tudi na Velikem kitajskem zidu. S takšnim ali drugačnim razbijanjem Španije se seveda doslej ni strinjala nobena španska vlada, niti trenutna desna premierja Mariana Rajoya. Napovedala je, da bo blokirala referendum o samoopredelitvi, ki ga je za naslednje leto napovedal katalonski predsednik Artur Mas.

Hrvaški predsednik Ivo Josipović ocenjuje, da je spor glede dvojezičnih napisov v Vukovarju del širšega problema odnosa do srbske manjšine na Hrvaškem in da je potrebno marsikaj popraviti na tem področju. Napisi, ki bi po njegovem morali ostati na svojih mestih, so tako samo zunanji vidik težav. Glede predloga stranke Hrvaške demokratske skupnosti, da bi se uporaba cirilice v Vukovarju opredelila s statusom mesta posebne pietete, je Josipovič odgovoril, da si ne želi zmanjševanja manjšinskih pravic s kakršnim koli aktom. Proti postavljanju dvojezičnih tabel je sicer včeraj potekal že deveti dan protestov. Člani Štaba za obrambo hrvaškega Vukovarja so s črnim pregrinjalom prekrili spomenik Franju Tuđmanu in generalu Blagu Zadru, da ne bi, kot so dejali, gledala sramote v mestu. Napovedali so vztrajanje pri razglasitvi Vukovarja kot mesta posebne pietete, če bo potrebno tudi z referendumom. Glede predsednikove pobude za dialog o odnosu do manjšin so dejali, da so pripravljeni na pogovore, ne pa tudi na kompromise, in dodali, da se žrtve ne morejo izenačevati.

Civilna iniciativa izbrisanih aktivistov je poslanske skupine pozvala k pogovorom še pred obravnavo predloga zakona o odškodninski shemi za izbrisane v Državnem zboru. Kot pravijo, je v obojestranskem interesu, da se pogovorijo o čim boljših rešitvah za "resnično odpravo krivic, ne zgolj izplačila nekaj novcev za kupovanje navideznega miru oziroma navidezne rešitve." Iniciativa poslance opominja, da vse organizacije izbrisanih zavračajo predlog, ki ga je pripravil notranji minister Gregor Virant in po katerem bi vsak upravičenec z upravnim postopkom dobil po 40 evrov za mesec izbrisa. Če se s tem ne bo strinjal, bo lahko tožil državo, a bo lahko dobil največ dvainpolkrat višjo odškodnino od predvidenega pavšala. Evropsko sodišče je pred dobrim letom dni v zadevi Kurić in drugi odločilo, da Slovenija še vedno ni zadovoljivo rešila vprašanja izbrisanih, zato je šestim pritožnikom določilo po 20.000 evrov odškodnine za nepremoženjsko škodo. Hkrati je sodišče določilo, da mora Slovenija v enem letu pripraviti celovito odškodninsko shemo za vse izbrisane.

Klub K4 je dobil novega vodjo kluba Janeza Zupana z umetniškim imenom Lunic, ki je na tiskovni konferenci predstavil svojo programsko vizijo prihajajočih mesecev. Svoje mesto v njej so tako ponovno našli stari kolektivi iz sfere alternativne elektronske glasbe. Sam program je zastavljen tako, da bo za obiskovalce ugoden, neuveljavljenim izvajalcem pa bo nudil mesto, kjer si lahko ustvarijo svoj renome. Zupan je pri tem opozoril, da so finančne težave končale privilegiran položaj nekaterih kolektivov, zaradi katerih so dobili ti polno izplačilo, kljub temu, da so v klub pripeljali manjše število obiskovalcev. Prav temu je pripisal proti njemu sovražno naravnano izjavo za javnost, ki jo je pretekli teden podpisalo nekaj kolektivov, ki so bili pod odstavljenim direktorjem Milošem Kranjcem menda finančno privilegirani. Janez Zupan:

Izjava je dostopna v posnetku oddaje

Na konferenci pa je bil prisoten tudi direktor Kluba K4, Aleš Logar, ki je bil v preteklih mesecih pod precejšnjim pritiskom javnosti. Očitalo se mu je predvsem to, da se je v Klub naselila klientela interesne skupine Povezani, sicer močnega faktorja v študentski politiki, ki naj bi želela legendarno Štirko usmeriti v komercialne vode. Logar je spregovoril o vlogi Alena Nikole Rajkovića, ki je v preteklih mesecih opravljal delo vodje šanka. Kasneje v izjavi se dotakne tudi avtonomije Štirke pred študentsko politiko:

Izjava je dostopna v posnetku oddaje

Off je pripravil Tadej, kolaboriral je Luka Tetičkovič.