Na Švedskem se začenja srečanje nekaterih voditeljev evropskih desnosredinskih vlad. Uradni del srečanja je sicer namenjen konstantnim temam, to je morebitnemu reformiranju Evropske unije in ustvarjanju delovnih mest, vendar pa je razgrete razprave pričakovati predvsem glede naslednjega predsednika Evropske komisije. Britanski premier David Cameron namreč želi na srečanju svoje kolege iz Nemčije, Švedske in Nizozemske prepričati, da Jean Claude Juncker iz Evropske ljudske stranke ni primeren kandidat, saj naj se ne bi znal spopasti z izzivi modernega časa. Zadrega je toliko večja, ker je Junckerja že podprla nemška kanclerka Angela Merkel, pa tudi volivcem širom Evrope je bilo obljubljeno, da tokrat praktično neposredno volijo predsednika komisije, saj naj bi to mesto zasedel vodja stranke z največ sedeži. Po volitvah pa je postalo pomembno, da v Lizbonski pogodbi, ki postopek določa, piše, da morajo voditelji rezultate volitev vzeti v obzir, kar očitno pomeni, da je bila obljuba o večji demokratičnosti laž, imenovanje predsednika pa ostaja igra moči med članicami.

Izraelski premier Benjamin Netanjahu si prizadeva za sprejetje zakona, ki bi zaporniškemu osebju omogočil, da gladovno stavkajoče prisilno hrani. Doslej so zdravniki prisilno hranjenje zavračali, saj naj bi bilo v nasprotju z zdravniško etiko. V izraelskih zaporih trenutno gladovno stavka več kot 100 zapornikov, v skupni izjavi pa so zatrdili, da so pripravljeni tudi umreti. Stavkajo zaradi instituta administrativnega pripora, v okviru katerega lahko izraelske oblasti brez razloga zapirajo posameznike in jim pripor vsake pol leta brez razloga tudi podaljšujejo. Netanjahu ob tem trdi, da bi pogajanje s stavkajočimi povzročilo zgolj še več stavkajočih, prisilno hranjenje pa je tako očitno edina možnost.

Oboroženi pripadniki skupine Islamska država v Iraku in Levantu so prevzeli nadzor nad provinco Ninive in prestolnico, drugim največjim iraškim mestom Mosul. Po nočnem napadu na policijsko postajo in stavbe provincialne vlade ter kratki izmenjavi ognja med dobro oboroženimi uporniki in varnostnimi silami, je večina policistov izginila iz mesta, umaknil pa se je tudi guverner Atheel al-Nujaifi. Mesto je tako padlo v roke upornikom, ki so iz treh zaporov že osvobodili več kot tri tisoč kolegov. Pripadniki te iste skupine so sicer že januarja prevzeli tudi nadzor nad mestom Faludža, z zavzetjem Mosula pa so še enkrat več pokazali na nesposobnost domačih varnostnih sil, ki jih je za sabo pustila ameriška okupacija.

V Sao Paulu, največjem brazilskem mestu, se tudi tri dni pred začetkom svetovnega nogometnega prvenstva nadaljujejo protesti. Sinoči se je približno 300 stavkajočih uslužbencev mestnega metroja spopadlo s policijo, ki je uporabila tudi solzivec. Delavci so nato sicer stavko prekinili in vodilnim v podjetju, ki upravlja z metrojem, dali dva dneva za pogajanja. Zahtevajo namreč 12-odstotno zvišanje plač in po novem tudi prenehanje groženj in opozoril stavkajočim s strani vodstva podjetja. Brazilska predsednica Dilma Rouseff je sicer že zlovešče zatrdila, da ne bo dopustila, da bi protesti očrnili prvenstvo.

Britanski zunanji minister William Hague in posebna odposlanka Združenih narodov, nihče drug kot slavna Angelina Jolie, sta v Londonu odprla štiridnevni vrh o spolnem nasilju med vojno. Srečanje, ki je največje svoje vrste, je vrhunec dveletne kampanje osveščanja o grozotah spolnega nasilja med vojno, njegov cilj pa je, da se teh grozot zavemo in o spolnem nasilju prenehamo misliti kot o neizogibnem delu vojaških spopadov. Srečanja se udeležujejo predstavniki številnih svetovnih vlad in nevladnih organizacij, poskušali pa bodo doseči tudi strinjanje glede nadaljnjih konkretnih korakov.

Ukrajinski predsednik Peter Porošenko je ministrom ukazal, da zagotovijo ustrezne pogoje za vzpostavitev koridorjev po katerih bodo civilisti, ki bi tako želeli, lahko odšli iz pokrajin Donetsk in Lugansk, kjer potekajo spopadi med ukrajinsko vojsko in proruskimi uporniki. Porošenko je ob tem zatrdil, da se bo zavzemal za prenehanje ognja med stranema še ta teden, da pa je ključno, da v protiterorističnih akcijah, kot ukrajinska oblast imenuje svoje posege proti upornikom, ne prihaja več do civilnih žrtev.

Skupina romunskih filmarjev je začela z akcijo, s katero želijo obnoviti zanimanje za kvalitetne filme in v večja mesta vrniti kinodvorane. Romunija je namreč med evropskimi državami na dnu po številu kinodvoran na prebivalca, saj si 20 milijonov prebivalcev filme lahko ogleda v zgolj 50 dvoranah. V zadnjih dvajsetih letih se je predvsem zaradi širjenja interneta in z njim ilegalnih kopij zaprlo 400 dvoran, pobudniki akcije pa si prizadevajo, da bi ljudi zopet spravili nazaj v kinodvorane in jim predstavili kvalitetno domačo produkcijo, ki v velikih multipleksih, ki so nadomestili manjše dvorane, ne najde prostora.

Planinska zveza Slovenije je pripravila tiskovno konferenco ob začetku poletne planinske in gorske sezone, na kateri so prisotni opozorili na nevarnosti, s katerimi se soočajo planinci, in opisali trenutne gorske razmere. Za pregled stanja v visokogorju smo prosili strokovnega sodelavca Planinske zveze Matjaža Šerkezija.

Izjava se nahaja v posnetku.

Veliko škode je v gozdovih in na planinskih poteh povzročil tudi letošnji žled. O posledicah govori Šerkezi.

Izjava se nahaja v posnetku.