Finančni minister Irske Michael Noonan je poslancem parlamenta sporočil, da bo Irska ukinila za Bruselj in preostale članice Evropske unije sporen davčni instrument, ki velikim korporacijam omogoča prenos profitov v države z nižjimi davki. Instrumenta, imenovanega »doubble Irish«, slovensko »dvojni irski«, se tako od prihodnjega leta ne bodo mogle več posluževati nove korporacije, medtem ko se bo trenutnim, ki se instrumenta že poslužujejo, na primer Google in Apple, ta ukinjal postopoma do leta 2020. Drugi kamen spotike, korporacijski davek, ki šteje le 12,5 odstotka, pa se ne bo višal navkljub pritiskom Bruslja, je zatrdil Noonan.

Na kontinent! V francoski parlament je priromal predlog zakona o prepovedi pitja alkoholnih pijač z namenom globoke opitosti v kratkem času. V očeh francoskega Inštituta za zdravje to pomeni pol litra vina v dobri uri. Osnutek zakona pripisuje kazen do 15 tisoč evrov in do enega leta zapora. Francoska javnost generalno teži h kulturnemu pitju visoko kakovostnega vina in obrednemu nazdravljanju, ki mu pritiče. Ogorčeni naj bi bili nad opito mladino ter nad opitimi seniorji, predvsem gospodi od 67. leta starosti naprej. Snovalci zakona menijo da je, kot pravijo, slaba navada derivat bljižnje Velike Britanije in ne pristoji Franciji ter močno škodi obubožanemu francoskemu javnemu zdravstvenemu sistemu. Glasovanje o predlaganem zakonu bo v parlamentu na sporedu januarja 2015.

Od preganjanja opitih k preganjanju iz kriznih območij pobeglih. Skupna akcija policistov 25 držav Evropske unije, uperjena proti tako imenovanim nezakonitim beguncem in poimenovana »Mos Maiorum«, kar v stari latinščini pomeni Način starešin, je v polnem teku. Na kakšen način in kje vse policisti preganjajo ljudi z neevropskimi karakteristikami, izveste na spletni strani map.nadir.org. Akcija se je začela 13. oktobra, potekala bo do 29., spletna stran pa že beleži lokacije in pristope policistov na 69 mestih širom Evrope. Slovenska policija je Radiu Študent sporočila, da informacij glede lastnih aktivnosti znotraj do beguncev sovražne operacije ne namerava posredovati do zaključka operacije. Če jih na delu zalotite vi, pa le posredujte informacijo na map.nadir.com. Več o sami operaciji pa izveste v včerajšnji ediciji Offsajda.

Avstralsko zvezno sodišče sledi vladnim usmeritvam na polju razumevanja pravic beguncev. Potrdilo je vladno tezo, da 11-mesečni Ferouz Myuddin, rojen v Brisbaneu, potem ko so v tamkajšnjo bolnišnico prepeljali njegovo mater iz avstralskega centra za begunce, nameščenega v tihomorski državi Nauru, nima pravice do statusa begunca. Sledili so uzakonjeni logiki vlade, ki pravi, da je vsakemu beguncu, ki prispe v Avstralijo po morju, avtomatično odvzeta pravica za prošnjo za azil, četudi prosilec izpolnjuje vse kriterije.

Relativno nedaleč stran, v Republiki Vanuatu v južnem Pacifiku, pa so oblasti pričele posvetovanja z javnostjo glede podmorskega rudarjenja. Ameriško-avstralsko podjetje Bismarck minning corporation je namreč v izključni ekonomski coni okrog otoka odkrilo komercialno zanimivo količino cinka, bakra in zlata. V tej pacifiški državi so sicer decembra lani sprejeli zakon, ki daje lokalnim skupnostim precejšnjo mero kontrole nad oddajanjem zemlje v komercialne namene. Soglasje k dolgoročni oddaji zemlje v najem morajo po novem dati vsi predstavniki širše družine, ki je lastnica zemlje. Več kot 80 odstotkov zemlje na Vanuatuju je v družinski lasti, z novo ureditvijo pa želijo preprečiti družinske spore, ki so posledica neposvetovanja glede oddaje zemlje med družinskimi člani. Upamo lahko, da bo lokalna skupnost do te mere vključena v odločanje tudi pri podeljevanju rudarskih licenc. Sicer pa se lokalna skupnost ni najbolje odrezala pri oddajanju zemlje. 56 odstotkov obalnega pasu so prodali ali pa oddali v koncesijo za do 75 let. Danes se kesajo. Kot pravi neki lokalni poglavar, navajamo: »Mislili smo, da bosta turizem in prodaja naše zemlje omogočila več delovnih mest za naše ljudi. Danes vemo, da smo storili napako.«

Na Balkan. V Beogradu je na kvalifikacijski nogometni tekmi za evropsko prvenstvo med reprezentancama Srbije in Albanije prišlo do incidenta, v katerega naj bi bil vpleten sam brat albanskega premierja Edija Rame, Orfij Rama. V 44. minuti tekme je nad polnim stadionom nogometnega kluba Partizan, nostalgikom poznanega kot stadion jugoslovanske vojske, poletel brezpilotni helikopter z zastavo velike Albanije. Po provokativnem kroženju nad stadionom je enemu od srbskih nogometašev zastavo uspelo ujeti, čemur je sledil kratek pretep med nogometaši obeh držav, na igrišče pa so začeli vtekati tudi gledalci. Hujši incident je preprečila srbska policija, precej razboriti albanski nogometaši pa so je pred linčem gledalcev uspeli še pravočasno ucvreti v garderobe. Kmalu po incidentu je srbska policija aretirala brata albanskega premierja Orfija Ramo, ki naj bi organiziral in vodil to premišljeno in vnaprej pripravljeno provokacijo, kot je incident kasneje označil srbski zunanji minister Ivica Dačić.

Orfij Rama je pred tem sicer provociral tudi v VIP-loži s široko razširjeno albansko zastavo in fotografijo na socialnih omrežjih, nad srbskim gostoljubjem pa je na twitterju čivkal tudi njegov premierski brat. Za povišane tenzije so pred tekmo poskrbeli tudi srbski organizatorji, ki so albanskim navijačem prepovedali prihod, vsakemu, ki bi razkazoval albanske nacionalne simbole, pa so obljubljali aretacijo.  

S predobravnavnim narokom se je na ljubljanskem okrajnem sodišču začelo sojenje novinarki Dela Anuški Delić, obtoženi izdaje tajnih podatkov o delovanje Slovenske varnostno-obveščevalne službe, krajše SOVE, in drugoobtoženemu nekdanjemu direktorju SOVE, Sebastjanu Selanu, ki ga specializirano državno tožilstvo bremeni opustitve ovadbe zoper novinarko in neznano osebo. Kot je znano, tožilstvo Delićevi očita, da je z objavo podatkov o delovanju SOVE v treh različnih člankih, v katerih je sicer razkrivala povezave neonacistične organizacije Blood and honour in stranke SDS, storila tri kazniva dejanja s področja izdaje tajnosti.  Obtožena Delićeva in Selan sta krivdo zanikala, preodbravnavni narok pa se bo nadaljeval, saj po mnenju obtoženih in njunih zagovornikov tožilstvo v tožilskem spisu ni predložilo dokazov, na katere se sklicuje pri utemeljevanaju in vložitvi obtožnega predloga. Anuška Delić meni, da ji je s tem ovirana pravice do obrambe.

Izjava je dostopna v posnetku oddaje

Da je opustitev dela dokazov v obtožilnem predlogu neobičajna praksa tožilstva, pojasnuje tudi zagovornik obtožene novinarke, odvetnik Emil Zakonjšek.

Izjava je dostopna v posnetku oddaje

Tožilka je zahtevala tudi izločitev javnosti v delu glavne obravnave, ko se bodo kot dokazi navajali domnevno tajni podatki. A kot pojasnjuje Zakonjšek, za to ni prave potrebe, saj so tajni podatki že razkriti v javnem obtožilnem predlogu in kot taki niso več del državne skrivnosti.

Izjava je dostopna v posnetku oddaje

Sojenje se bo nadaljevalo 19. novembra.

Ob rednih tedenskih dogodkih s skupnim naslovom Spoznavanje narave in družbe se bo danes ob 20. uri v Rogu v prostorih Živka Skvotca bral koalicijski sporazum nove vlade v sestavi Stranke Mira Cerarja, DeSUS-a in Socialnih demokratov. Zakaj so se odločili za branje tega dokumenta, povesta Jernej Kaluža in Gregor Kuhar:

Izjava je dostopna v posnetku oddaje