Lepo pozdravljeni. Ruski predsednik Vladimir Putin je podpisal odlok, s katerim je Rusija uradno priznala Krim kot neodvisno državo, potem ko je nedeljsko štetje referendumskih glasov izkazalo 95-odstotno podporo ločitvi Krima izpod državnih meja Ukrajine. Priznanje države je ključni korak h krimskemu pridruževanju Rusiji, dogovor o združitvi namreč lahko podpišeta le dve priznani neodvisni državi. Že v petek naj bi ruska duma razpravljala o predlogu zakona, ki bi urejal priključitev Krima Rusiji. Združitev bi za Rusijo pomenila pomembno geostrateško pridobitev - na polotoku so namreč nastanjeni plinski terminali, prek katerih na evropski trg priteka 30 odstotkov ruskega  plina.

Odgovor na velikoruske ambicije so že pripravile zahodne sile. Te so že začele uvajati sankcije v obliki prepovedi viz in zamrznitve premoženja ruskih funkcionarjev. Med tistimi, ki so utrpeli srd zahodnih politikov, so namreč najblijži podporniki ruskega predsednika, predstavniki parlamenta in senata. Predstavniki Evropske unije opozarjajo, da se bo črna lista širila v primeru ruskih posegov v priključitev Krima njihovemu ozemlju.

Zadnja novica iz Rusije. Vladimir Putin je v Kremlju ob zvokih ruske himne s krimskimi voditelji podpisal pogodbo o priključitvi Krima Rusiji. Dokument morajo potrditi še rusko ustavno sodišče ter ruski in krimski parlament.

Grški parlament je izglasoval zakon, ki ukinja poslansko imuniteto. Sprejem zakona predstavlja pomeben boj proti fašistični stranki Zlata zora, saj je kar 18 njenih poslancev imuniteta varovala pred pregonom. Glasovanje je očitno pretreslo sicer enotno stranko, poslanec Zlate zore  Chrysovalantis Alexopoulos je namreč glasoval za sprejem zakona in v nasprotju z zapovedjo organizacije. Trem poslancem fašistične stranke je bila imuniteta že odvzeta, med drugim tudi ženi voditelja stranke Eleni Zaroulia.

Nasilje v Libji se nadaljuje. V Bengaziju je razneslo avtomobil bombo pred univerzitetno stavbo, v kateri je potekala podelitev vojaških nagrad. V napadu naj bi umrlo 8 vojakov, dodatnih 12 je ranjenih. Nasilje se po padcu Moamerja Gadafija stopnjuje; oblast je namreč izgubila nadzor nad vzhodnim delom države, ki ga obvladujejo oborožene protivladne skupine.

Pripadniki venezuelske Narodne garde so v nedeljo napadli trg v Caracasu, ki so ga protestniki zasedli in v nadaljevanju demonstracij spremenili v svoje oporišče. Vojaške sile so protivladne sile razbile s solzivcem in vodnimi topovi v skladu s sobotnimi napovedmi predsednika Nicolasa Madura. Hkrati je v glavnem mestu potekal večtisočglavi shod podpornikov obstoječe vlade in njenih reformnih programov, usmerjenih k reševanju pogubne revščine.

Nadaljujemo z dvojno politiko. Visoka predstavnica za zunanjo politiko ter podpredsednica Evropske unije Catherine Ashton je predstavila stališče Evropske unije do bojkota izraelskih podjetij in izdelkov. Kot je dejala Ashtonova, EU nasprotuje bojkotu oziroma strožjim gospodarskim sankcijam. Razlog - Unija ne želi videti izoliranega in osamljenega Izraela. Stališče Bruslja je sicer kritično do izraelske ekspanzionistične politike, na deklarativni ravni seveda, poleg tega je največji donator Palestine prav Evropska unija. Pokončna izjema v odnosu do izraelske politike v Palestini se je zgodila lansko poletje, ko so na ravni Unije sprejeli smernice, ki prepovedujejo financiranje intitucij, organizacij in raziskav, ki so kakorkoli povezane z dejavnostmi na okupiranem ozemlju. Prav tako EU vse izraelske naselbine, ki jih Izrael še vedno pospešeno gradi na Zahodnem bregu, označuje za nezakonite. Za komentar o tej sicer nepresenetljivi potezi Evropske unije smo prosili Barbaro Vodopivec iz Gibanja BDS, gibanja, ki poziva k bojkotu, umiku investicij in uvedbi bolj strogih gospodarskih sankcij proti Izraelu.

Izjavi lahko prisluhnete v posnetku.  

Na neuradnem referendumu o neodvisnosti Benečije, ki ga organizira Stranka Neodvisnost Veneta, je svoj glas oddalo 700.000 volilnih upravičencev. Glasovanje poteka prek spleta, in sicer do petka, tako da volilni upravičenec, ki je registriran na volilni listi dežele, pridobi kodo, ki mu omogoča glasovanje. Cilj predlagateljev je, da bi svoj glas oddalo vsaj dva miljona oziroma 50 odstotkov upravičencev in ustanovitev odbora, ki naj bi se pogajal z Rimom o odcepitvi dežele. Gibanje obtožuje osrednjo vlado nesposobnosti pri izkoreninjanju korupcije in boju zoper gospodarske krize ter pretirano trošenje sredstev za nerazviti jug. Njihova želja je vzpostavitev neodvisne Benečije na temelju večstoletne dediščine Beneške republike.

Hrvaško ministrstvo braniteljev je v javno razpravo podalo predlog Zakona o pravicah žrtev spolnega nasilja med državljansko vojno. Po trditvah ministra Predraga Matića naj bi zakon uredil položaj žrtev in jim omogočil psihosocialno, zdravstveno in pravno pomoč ter jim dodelil denarno odškodnino. O predlogu zakona pove več Milena Čalić Jelić iz Documente - hrvaškega centra za soočanje s preteklostjo:

Izjavi lahko prisluhnete v posnetku.

Več pa izveste jutri v Balkan Ekspresu ob 12-ih.

Statistični urad Republike Slovenije je objavil podatke o registrirani brezposelnosti. Delež neproduktivnih državljanov je narasel za 0,7 odstotne točke, na končnih 14,2 odstotka, kar pomeni skoraj 130.000 brezposelnih. Stopnja registirane brezposelnosti se je sicer dvignila v vseh regijah, najbolj kritično v pomurski, kjer je brezposelnost presegla mejo dvajsetih odstotkov. Navišja stopnja odvečnih je v starostni skupini med 15 in 24 let, kjer je brezposlenih kar 34,5 odstoka delavcev. O neregistriranih brezposelnih pa nič.

OFF so pripravili vajenca Dejan Janković in Jošt Žagar ter Počivalšek.