Sirija je sekretariatu Združenih narodov predala dokumente za formalni pristop držav h konvenciji o prepovedi razvoja, proizvodnje, kopičenja in uporabe kemičnega orožja ter o njenem uničenju. S formalno prošnjo za pristop h konvenciji o kemičnem orožju, ki jo je od uveljavitve leta 1997 podpisalo in ratificiralo 189 držav, je Sirija naredila prvi korak k mednarodnemu nadzoru zalog kemičnega orožja, kar od nje zahteva mednarodna skupnost. Kot je poudaril veleposlanik Sirije pri Združenih narodih Bašar Džafari, bi se moralo sedaj poglavje o tako imenovanem kemičnem orožju zapreti, ob tem pa dodal, da je Sirija posedovala kemično orožje zgolj zaradi odvračanja izraelskega jedrskega napada. Sirija je bila, ob njej tudi Izrael, ena od sedmih držav, ki se do sedaj niso pridružile konvenciji o kemičnem orožju.

Medtem pa v Ženevi zunanja ministra Združenih države Amerike in Rusije, John Kerry in Sergej Lavrov, skupaj s predstavnikom Arabske lige Lakhdarjem Brahimijem iščeta diplomatsko rešitev za državljansko vojno v Siriji. Pogovor teče predvsem o načinu, kako doseči popolno predajo sirskega kemičnega orožja pod mednarodni nadzor, ki jo je režim v Damasku že pogojeval s prenehanjem ameriških groženj z napadom na državo. Na drugi strani je sirska opozicija opozorila, da predaja kemičnega orožja pod mednarodno lupo ne bo ohromila režima Bašarja Al Asada in njegovih grozodejstev, pač pa njegova brutalnost zahteva odločneje posredovanje Zahoda. Za zdaj so se ZDA in Rusija uspele strinjati, da se konec septembra ponovno sestanejo in skušajo določiti datum mednarodne konference za Sirijo.

Izraelsko-evropski pogovori glede financiranja znanosti niso obrodili sadov. Evropska unija je za razliko od preteklih razpisov tokratnega uskladila z drugimi pravili Unije, ki ne dovolijo financiranja projektov, ki bi prilive koristili za izraelsko delovanje na palestinskem okupiranem ozemlju. Kot ugotavlja komisija, je Izrael približno 2 in pol milijona evrov namenil za gradnjo judovskih naselij skozi participacijo v istem razpisnem projektu za obdobje 2007 do 2013. Premier Izraela Benjamin Netanyahu je ob spremenjenih pogojih, ki jih je Unija sprejela junija, izjavil, navajamo: „Izrael ne bo sprejel nobenih zunanjih diktatov glede meja.“ Pred dnevi mu je pritrdil zunanji minister ZDA John Kerry, ki je v Vilni pozval Evropsko unijo, naj pravila odpravi. Čeprav včerajšnji sestanek strani ni zbližal, naj bi uradniki le identificirali opcije razpisnega besedila, na katere bi Izrael lahko pristal. Medtem je 600 intelektualcev iz Izraela na vodilne v Uniji naslovilo poziv, naj ne popustijo.

Ker nista popustila niti Islandska stran niti Bruselj, pa je dokončno razpuščen islandski odbor za priključevanje Evropski uniji. Islandija je namreč povsem opustila namero o priključitvi Uniji. Razlog? Trn v peti naj bi bile predvsem kvote za ulov rib, saj Bruselj zahteva zmanjšano število ulova skuš, medtem ko Islandci menijo, da se Uniji ni vredno priključiti, saj da uživajo višjo stopnjo človekovih pravic, kot pa živeči na celini.

Bruselj namerava pod drobnogled vzeti celinski Nizozemsko in Luksemburg ter otoško Irsko, saj da obstajajo indici, da omenjene države multinacionalkam nudijo ugodnejšo davčno politiko, kot jo zahteva Unija. Če se ugotovi, da so indici dejstva, namerava Bruselj postopati proti državam tudi pravno formalno.

Budnemu očesu staršev šolarjev na nizozemski protestantski šoli Pieter Zant pa ni ušla fotografija dekleta v šolski izdaji časopisa. Ta je nosila majico z znakom miru. Nemudoma so obvestili vodstvo šole, ki je po nekaj urah raziskovanja ugotovilo, da je ta simbol že v davnih sedemdesetih krščanskim fundamentalistom predstavljal anti-krščanstvo. Kot je povedal ravnatelj Johan Van Puten, navajamo, „vedel sem, da je edina rešitev rigorozen pristop,“ konec navedka. In res, šola je poleg 20.000 evrov, porabljenih za tisk, namenila še 15.000 evrov za uničenje tiskovine. Simbol miru je bil sicer oblikovan leta 1958 v okviru kampanje proti jedrskemu orožju.

Makedonska policija je že drugič razgnala in ob tem pridržala 11 oseb, ki so varovali skopski park Bristol pred nameravano rušitvijo. Na območju očiščenem dreves in drugega zelenja naj bi zgradili poslopja za državna podjetja in nekaj uradov. Prvič so protestnike razgnali avgusta takrat, kot tudi tokrat sredi noči, a so se braniki zelenega vrnili in na mesta, kjer je bilo izruvano zelenje, posadili nova drevesa. Po besedah policije je ta posredovala, da prepreči uzurpacijo območja in obenem omogoči uporabo za namene, ki imajo, navajamo, „urejeno dokumentacijo“.

In posledice protestov v parku Gezi? Nasprotniki turške vlade že tretjo noč zapored po smrti 22-letnega demonstranta Ahmeta Atakana vztrajajo na ulicah Carigrada in proti policijskemu nasilju. Na azijski strani mesta so se protestniki spopadli s policijo, ki je znova uporabila solzivec in vodne topove. Za Atakana je bila usodna pločevinka solzivca, ki jo je vanj izstrelil policist v spopadu med policijo in približno 150 protivladnimi protestniki. Lokalne oblasti krivdo policije zanikajo in trdijo, da je mladi demonstrant podlegel poškodbam zaradi padca s strehe, od koder je metal kamne na policiste.

V Bosni in Hercegovini se oktobra obeta cenzus prebivalstva. Že ob poskusnem cenzusu pred letom dni so nekateri tuji opazovalci opozorili, da se visoko število prebivalstva ni opredelilo za nobeno od treh glavnih narodnosti, kar bi lahko vplivalo na ponovne manipulacije s strani politike, ki se še najraje in najlažje napaja z etničnimi tenzijami. Sicer se cenzus ni preložil, kot je tudi skrbelo nekatere, so pa nekateri vendarle pristavili svoj lonček. V tem primeru hrvaški Urad za Hrvate izven Hrvaške. Pozval je namreč, da se Hrvati v Bosni in Hercegovini na cenzusu opredelijo za Hrvate. Temu odločno nasprotuje Center za mirovne študije v Zagrebu. Govori Gordan Bosanac:

Izjava je dostopna v posnetku oddaje