Predstojnik katedre za kazensko pravo na kairski univerzi Helwan Sayed Ateeq je Mohameda El Baradeija obtožil kršenja nacionalnega zaupanja, zaradi česar mu bodo sodili septembra. Sicer gre za prekršek in ne kazen, v primeru ugotovljene krivde pa bo El Baradei državi plačal kazen v višini slabih 1500 evrov. Prekršek je po mnenju profesorja zagrešil minulo sredo z odstopom s podpredsedniškega mesta v vladi, saj se ni strinjal z načrtovanim pokolom podpornikov Muslimanske bratovščine in odstavljenega predsednika Mohameda Mursija. Po mnenju tožnika je s tem El Baradei v svet poslal napačno informacijo, češ da egiptovska vlada uporablja preveliko mero nasilja proti protestnikom.

Na jugozahodu Teksasa se že leta bohoti naftna industrija, zaradi katere so dodobra načete asfaltirane ceste, lokalno prebivalstvo pa polno pritožb. Oblasti so po pregledu cestišč ugotovile, da je obnova nujna, a ker je proračun zvezne države prazen, druge izbire, kot da jih spremenijo v makadamske, nimajo. Kot pravi šef teksaškega oddelka za promet: „Ker je asfaltiranje cest predrago in ker nimamo dovolj sredstev, je edina druga opcija za večjo varnost ta, da jih spremenimo v makadamske ceste“, konec citata. Lokalne oblasti in prebivalstvo nad odločitvijo niso navdušeni, še manj, da so bili o njej obveščeni preko medijev.

Evropska statistična agencija Eurostat v poletno prežvekovanje podaja informacije o pomanjkanju ljudi v oziru do počitnikovanja. V Sloveniji si poletnega oddiha zunaj domačega kraja ne more privoščiti dobrih 30 odstotkov ljudi, medtem ko na Hrvaškem, kjer je letos dopustovalo 6 milijonov turistov več kot lani, na dopust ne odide kar 69 odstotkov prebivalstva. V Bolgariji 73 odstotkov, v Romuniji 76 odstotkov. Tudi v sosednji Italiji to navado goji le še približno polovica ljudi. Najbolje se piše državljanom zunaj Evropske unije – na Norveškem ne dopustuje nekaj manj kot 7 odstotkov prebivalstva.

Evropskost zakona o medijih pa ne navdušuje novinarjev Makedonije, ki pravijo, da če zakon že sledi evropskim standardom, naj se potem tudi uveljavi z vstopom Makedonije v to skupnost. Največ strahu žanje vzpostavitev novega državnega telesa s pravico kaznovanja in odvzema licenc medijem na podlagi slabo definiranega „interesa javnosti“. Omenimo, da je država na indeksu svobode medijev, ki ga beležijo Novinarji brez meja, zdrsnila s 34. mesta, ki ga je uživala še leta 2009, na 116 mesto. Več o zdrsu na lestvici in problematičnosti zakona predsednik Združenja novinarjev Makedonije Naser Selmani:

Izjava je dostopna v posnetku oddaje

Selmanija smo vprašali še o vlogi Evropske unije. Ali in kako pripomore k naporom novinarjev v pregovarjanju z vlado Nikole Gruevskega?

Izjava je dostopna v posnetku oddaje

Tudi z Makedonijo skregana Grčija beleži zdrs na lestvici svobode medijev, a je iz teme vendarle pokukal informativni program javne televizije. Ta bo od danes pa do nadaljnjega informiral grško javnost med 8. in 10. uro zjutraj. Spomnimo, grško javno televizijo ERT je vlada Antonisa Samarasa ukinila junija v okviru varčevalnih ukrepov, odtlej pa se na njej predvajajo večinoma zabavne vsebine in kak dokumentarec. Informativni program javne televizije se sicer oddaja iz zasebnega studia, sama javna televizija pa naj bi na svojem začela delovati v nekaj mesecih.

Ob koncu današnjega OFF programa še pozdrav ob vstopu v Dan prekoračitve Zemljinih darov. Že nekaj časa človeštvo porabi več resursov kot jih letno lahko zemlja da in obnovi. Več o nesrečnem dnevu Seabastian Winklo iz organizacije Global Footprint Network:

Izjava je dostopna v posnetku oddaje