Univerzitetno osebje napoveduje nove proteste zoper restriktivno univerzitetno politiko egiptovskega predsednika Fataha al-Sissija. Napoved sledi izbruhom študentskih demonstracij v nedeljo, ki so se zgodile na številnih univerzah, med katerimi sta tudi dve večji univerzi, univerza v Kairu in univerza al-Azhar. Začetek šolskega leta je spremljalo uničevanje detektorjev za kovine in podpora odstavljenemu predsedniku Mohamedu Morsiju, čemur so sledili tudi spopadi s policisti. Spomnimo, da je po številnih univerzitetnih protestih, ki so se imeli zgoditi leta 2013 po prevzemu egiptovske politične oblasti s strani vojske, trenutna politična garnitura postavila dodatno obzidje okrog univerzitetnega kampusa in inštalirala video kamere ter detektorje za kovine. Prav tako je bila najeta zasebna varnostna agencija, ki pregleduje študente, al-Sisi pa je sam pričel imenovati vodilno univerzitetno osebje, ki je imelo pooblastila izključevanja študentov in ostalih zaposlenih. Nepotrjena poročila prav tako navajajo aretacije 40-ih študentov in organizatorjev protesta, ki so se zgodile pred nedeljskimi demonstracijami.

V goratem severnem predelu Afganistana je bilo ubitih najmanj 22 ljudi. Talibani so iz zasede napadli afganistansko režimsko vojsko. Poleg 22 mrtvih so talibani ugrabili 8 in ranili 7 predstavnikov režimske vojske. Ta zaseda je bila povod za kasnejše vojaško obračunavanje, ki je trajalo nekaj ur in pustilo 23 smrtnih žrtev na strani talibanov. Prav tako je včeraj samomorilec v zahodnem delu glavnega afganistanskega mesta sprožil bombo v bližini Natovih vojaških konvojev. Ta napad je terjal smrt enega afganistanskega civilista in 3 huje ranil. Letos naj bi se ameriška vojska dokončno umaknila iz Afganistana in pustila režimsko vojsko, da sama brani baze, postavljene s strani Američanov. Te baze pa režimska vojska težko brani zaradi pomanjkanja discipline in notranjih izdaj. Talibani pa so po drugi strani močnejši kot na začetku vojne leta 2001. Po najnovejših poročilih naj bi talibanska vojska štela že 60.000 ljudi, kar je 15.000 več kot leta 2001.

Investitorji v mestu Nanning na jugu Kitajske so z namenom privabljanja potencialnih kupcev nepremičnin le-tem brezplačno ponudili 1000 piščancev. Marketinški trik je bil lansiran s sloganom, navajamo: “Če jih ulovite, so vaši!” in je žel precej uspeha, saj je po 15-ih minutah frčanja perja prizorišče ostalo brez piščancev. Kitajski nepremičninski trg, ki je eden izmed poglavitnih ekonomskih stebrov države, trenutno sicer nima veliko investicij. Temu sledeč so številni investitorji skušali popraviti situacijo z raznimi marketinškimi triki. Med njimi je prav tako moč najti poskus prodaje nepremičnin preko skupine manenekenk, ki so pred stanovanjskim projektom stale s transparentom, na katerem je pisalo “Kupite naša stanovanja v korist naroda in ljudstva”. Prav tako smo lahko bili priča manekenkam, ki so privabljale kupce s tem, da so bile oblečene v cesarske konkubine. Marketing pa poleg ohranjanja zgodovinskega spomina in gojenja narodne zavesti skrbi tudi za telesno težo ljudi, kot nam kaže primer enega izmed največjih kitajskih investitorjev, China Poly Real Estate. Ta je namreč ponujal popuste za nakup stanovanj tistim, ki so v določenem časovnem obdobju izgubili telesno težo.

Poslanci Spodnjega doma britanskega parlamenta so glasovali o predlogu za priznanje Palestinske države. Predlog so sprožili opozicijski poslanci. 274 poslancev se je izreklo za Palentinsko državo, proti jih je le 12. Britanski premier David Cameron se je glasovanja vzdržal. To glasovanje je močno sporočilo vladi, da naj ta tudi uradno prizna Palestinsko državo, kar naj bi bil korak v smeri miru na tamkajšnem območju. Pred tedni je Palestinsko državo že priznala Švedska, o tem pa ta čas razmišlja tudi Danska. Izraelske oblasti so švedsko vlado obsodile in izjavile, da je Palestinska država mogoča samo prek dolgotrajnih pogajanj.

Katalonija bo 9. novembra izvedla alternativni referendum, ki pa ne bo dokončen, je danes napovedal katalonski premier Artur Mas. Alternativno glasovanje bo zato, ker je nedavna odločitev španskega ustavnega sodišča, da zadrži izvedbo referenduma, onemogočila običajno obliko. Ta alternativen referendum naj bi v Masovih besedah bil: “posvetovanje javnega mnenja v pristojnosti katalonske vlade”. Izid volitev sicer ne bo dokončen, a bo kljub temu odprl pot predčasnim volitvam plebiscitarnega značaja, je pojasnil katalonski premier. Katalonija je ena izmed gospodarsko najmočnejših pokrajin v Španiji. Španiji očitajo, da plačujejo preveč davkov, ki se iztekajo k revnim predelom Španije.

V nedeljo je hrvaški gospodarski minister Ivan Vrdoljak sporočil, da se je Washington ponudil kot mediator v sporu o prodaji MOL-ovega deleža hrvaškega podjetja Ina ruskim državnim podjetjem. Ta sporen dogovor je bil sprejet že v času vlade Iva Sanaderja, ki so ga zaradi prejemanja podkupnin s strani Madžarov sodišča obsodila na osem let in pol zaporne kazni. Pogajanja o prodaji podjetja Ina so sicer že tekla med septembrom 2013 in julijem 2014, a niso bila uspešna. Več nam bo povedal Davor Gjenero:

Izjava

Omenjeni Janaf oziroma Jadranski naftovod bi namreč omogočil vzpostavitev naftnega cevovoda, ki bi rusko surovo nafto pripeljal na toplo morje in spremenil terminal v Omišlju iz sedajšnjega uvoznega v izvozni. Več o tem, kaj bi vzpostavitev ruskega monopola pomenila za Hrvaško, in o težnjah po prodaji v dotični državi, nadaljuje Gjenero:

Izjava

Danes bo na Filozofski fakulteti ob 18-ih okrogla miza na temo Brezposelnost po študiju. Dogodek organizira študentsko društvo Iskra, na njem pa bodo sodelovali sindikalist Goran Lukič, sociolog Primož Krašovec in študent kulturne antropologije Miha Novak. Več o vsebini okrogle mize nam pove moderatorka okrogle mize, Marike Grubar:

Izjava

OFF sta pripravila Tit in vajenec Rok.