Egiptovski predsednik Mohamed Morsi se je prvič po tretjem juliju letos pojavil v javnosti. Za hipec ga je bilo mogoče uzreti na poti iz helikopterja v policijsko akademijo v Kairu. Tam se bo namreč začel sodni proces proti njemu in še štirinajstim obtoženim, ki tvorijo vrh Muslimanske bratovščine, saj so obtoženi spodbujanja umorov in nasilja. Obtožba se nanaša na najmanj 10 smrti v času intenzivnih spopadov decembra lani, ko so se Morsijevi nasprotniki, ki so nasprotovali dekretu, s katerim si je podelil faraonska pooblastila, spopadli z varnostnimi silami in predsednikovimi podporniki. Sojenje seveda poteka pod strogimi varnostnimi ukrepi, pričakovati pa je, da bodo obtoženi priložnost izkoristili predvsem za delegitimacijo svoje odstavitve s strani egiptovske vojske. Predvidevanja so se uresničila in sodišče je sojenje zaradi kaosa v sodni dvorani prestavilo na začetek januarja.

Neodvisna študija strokovnjakov z različnih področij je potrdila, da je zdravstveno osebje, ki je delovalo pod poveljstvom ameriške vojske, pomagalo oblikovati, omogočalo in izvajalo mučenje, kruto in nečloveško ravnanje s priporniki. Poročilo osvetljuje sodelovanje medicinskega osebja pri zasliševanju domnevnih teroristov po zloglasnem napadu 11. septembra. Medtem ko so nekatere metode, kot na primer waterboarding, končno prepovedane, pa zdravniki še vedno sodelujejo pri drugih spornih praksah, kot je hranjenje pod prisilo gladovno stavkajočih v Guantanamu s pomočjo prisilnega stola, kar ne ustreza mednarodnim etičnim standardom. Cia in Pentagon sta izsledke raziskave že zavrnila kot netočne.

Tunizijske oblasti so še za osem mesecev podaljšale izredno stanje, ki sicer traja že od vstaj leta 2011. Državo namreč pretresajo politična nestabilnost in posamični napadi različnih oboroženih skupin po državi. Največja stranka v državi, zmerno islamistična Ennahda, je sicer prejšnji teden začela pogovore z opozicijo, s katerimi namerava doseči imenovanje premierja in vzpostavitev neodvisne vlade, ki bo razpisala nove volitve. Pogovori zaenkrat še niso obrodili sadov, sta se pa obe strani zavezali k nadaljnjemu sodelovanju.

Vladne sile Demokratične republike Kongo napadajo zadnje lokacije, kjer se zadržujejo pripadniki uporniške skupine M23. Vojska, ki jo podpirajo tudi mirovniške sile Združenih narodov, je po dvajsetih mesecih oboroženega odpora upornike pregnala iz vseh večjih mest, ki so jih zasedli, in jih sedaj preganja po hribih na vzhodu države. V prid tej interpretaciji govori tudi odziv M23, saj so prosili za prekinitev ognja in ponoven začetek mirovnih pogajanj, ki so nazadnje propadla prejšnji mesec. Uporniki se sicer borijo za pravice manjšinskih Tutsijev, boji med njimi in vladnimi silami pa so razselili že več kot 800.000 ljudi.

Mednarodna koalicija več kot sedemdesetih organizacij s področja zaščite človekovih pravic je na britanskega premiera Davida Camerona naslovila odprto pismo v zvezi s postopanjem britanske vlade v primeru žvižgača Edwarda Snowdna. S svojim delovanjem in odkritimi grožnjami medijem je namreč britanska vlada po mnenju podpisnikov omadeževala svoj ugled, ki si ga je država zgradila kot zagovornica svobode izražanja. Hkrati Camerona obtožujejo, da je žvižgače v zadnji zgodbi o prisluškovanju očrnil in s tem preusmeril pozornost z velike zgodbe o kršenju zasebnosti na nekaj grešnih kozlov.

Medameriško sodišče za človekove pravice je Lepoldu Garcii Luceru, ki je preživel dvoletno mučenje pod Pinochetovim režimom, prisodilo odškodnino v višini 20.000 funtov. Lucero je sicer že leta 1993 ob vzpostavitvi demokracije v Čilu vložil zahtevek za odškodnino, vendar pa so preiskovalni organi delovali izrazito počasi in njegov primer začeli preiskovati šele po slabih sedemnajstih letih. Meddržavno sodišče je tako razsodilo, da je prišlo do neupravičene zamude pri preiskovanju, in dosodilo denarno kompenzacijo.

Velik del rezultatov volitev na Kosovu, predvsem na severnem, pretežno srbskem delu, ostaja neznan. Volitve, ki so najprej tekle mirno, včeraj pozno popoldne pa je prišlo do izgredov v obliki napada na mednarodne opazovalce in člane volilne komisije ter uničevanja volilnega materiala, so sicer prve v samostojnem Kosovu, ki so potekale na celotnem teritoriju države. Njihovo izvedbo je omogočil dogovor med Beogradom in Prištino o normalizaciji odnosov, ki sta ga strani ob posredovanju Bruslja dosegli aprila. V večini južnih občin bo za izvolitev županov potreben drugi krog, končnega podatka o regularnosti volitev na severu, predvsem na tistih voliščih, ki so jih morali zaradi izgredov predčasno zapreti, pa še ni.

Slovensko sociološko društvo pripravlja letno srečanje vseh iz njihove stroke pod naslovom "Elite in ljudstvo", ki bo potekalo 8. in 9. novembra v Kopru. Za oris programa in glavnih tematik, ki bodo predmet razprave med sociologi, smo poklicali predsednico društva Milico Antić Gaber.

Izjava se nahaja v posnetku.

V Mariboru so na Glavnem trgu odprli razstavo Stanovanjske kooperative, ki predstavljajo to obliko lastništva, ki je v Sloveniji še v povojih. O razstavi in njenemu namenu smo povprašali Barbaro Benedik, eno od sodelujočih pri postavljanju razstave.

Izjava se nahaja v posnetku.

Po jumbo plakatu, ki je med obnovo fasade krasil Filozofsko fakulteto in študente vabil k nakupovanju modnih oblačil, je zdaj v polje oglaševanja zaorala še ena fakulteta, kjer naj bi se domnevno gojilo kritično mišljenje. Gre za Fakulteto za družbene vede, na katere spletni strani nas pozdravi velika reklama za film o Wikileaksu, ki bo na sporedu v dvoranah največjega distributerja filmov na Slovenskem. Domnevna aktualnost teme filma ni nikakršno opravičilo za prodajanje oglasnega prostora za komercialne namene, je pa res, da je najbrž to šele začetek, saj FDV strašno inovativno ponuja tudi sponzoriranje in s tem poimenovanje predavalnic, za primeren denar pa proda tudi svoj adresar elektronskih naslovov študentov.