Severna Koreja je bojkotirala sejo Sveta Združenih narodov, na kateri so razpravljali o njenih kršitvah človekovih pravic po tem, ko je Generalna skupščina Združenih narodov izglasovala, da bo mednarodno sodišče za človekove pravice lahko obravnavalo to azijsko državo. Obravnavi Severne Koreje sta nasprotovali Rusija in Kitajska, vendar so se ostale članice kljub temu odločile za obravnavo, kar so Severnokorejske oblasti označile kot napad na državo, ki nima nobene povezave s človekovimi pravicami. Dodatni pritisk na Severno Korejo pa povzroča tudi hekerski napad, ki se pripisuje Združenim Državam Amerike in je povzročil popoln izpad spletnih storitev v državi, Kitajski predstavnik v Združenih narodih je zato države posvaril ped zaostrovanjem razmer.

Tanzanijski predsednik Jakaya Kikwite je odstavil stanovanjsko ministrico Anno Tajibuka, obtoženo sprejemanja podkupnine v znesku milijon dolarjev. Tajibuka trdi, da naj bi bil milijon nakazan na njen račun, ker je bila zadolžena za zbiranje sredstev v podporo neke šole. Predsednik Kikwite logike ni prepoznal in se pred mediji vprašal čemu sredstva niso bila nakazana neposredno šoli, če so bila njej tudi namenjena. Tanzanijo sicer zaradi sumov korupcije in nezakonitega preusmerjanja državnih sredstev pretresa še večji škandal, povezan z energetskim sektorjem in vrhom države. Pod pritiski je že odstopil državni tožilec Frederick Werema, ki je bil udeležen v nelegalni prerazporeditvi 120 milijonov dolarjev s skupnega računa državnega energetskega podjetja Tanesco in zasebnega Independent Power Tanzania. Parlamentarna preiskovalna komisija sumi, da je bilo v sporni posel udeleženih tudi več drugih visokih državnih uradnikov. Mednarodna pomoč državi v znesku 490 milijonov dolarjev je do razrešitve škandala že zamrznjena.

Po številnih aretacijah novinarjev, med katerimi so bili tudi novinarji Al Jazeere, je bila ta primorana prekiniti oddajanje egiptovskega kanala Live Egipt, dokler ne bo pridobila vseh potrebnih dovoljenj. Ukinjeni kanal je zadnji, ki je spremljal protivladne proteste islamske opozicije v Egiptu. Izvedenci ocenjujejo, da bo prekinitev oddajanja pripomogla k hitrejši izpustitvi aretiranih novinarjev.

Voditelji Ukrajine, Rusije, Nemčije in Francije so se prek telefonske konference dogovorili o novem krogu mirovnih pogovorov, ki naj bi potekali jutri in v petek v beloruski prestolnici Minsk. Predstavniki Kijeva, Moskve in Organizacije za varnost in sodelovanje v Evropi naj bi nadgradili septembrski, sicer večkrat kršen, dogovor o prekinitvi ognja. Cilj srečanja naj bi bil zlasti umik težkega orožja iz nemirnega ukrajinskega vzhoda in izmenjava vojnih ujetnikov.

Otoplitvi odnosov med Rusijo in Ukrajino vsekakor ne bo prispeval zakon o ukinitvi ukrajinskega nevtralnega statusa, ki ga je sprejel ukrajinski parlament na predlog predsednika Petra Porošenka. Zakon o vojaški nevtralnosti je bil sprejet pod ruskim vplivom leta 2010 in je bil mišljen kot varovalka, ki bi državi onemogočil pristop k NATO-u. Uradna Moskva sporoča, da bo ukinitev ukrajinske nevtralnosti imela kontraproduktivni učinek. Kljub želji kijevske vlade po hitrem vstopu v zavezništvo, pa v NATO-u napovedujejo, da Ukrajina še več let ne bo pripravljena na sprejetje v alianso.

Nadaljujemo v Grčiji, kjer tudi v drugem krogu glasovanja parlamentu ni uspelo izvoliti predsednika republike. Kandidat vladne koalicije, konzervativne Nove demokracije in levosredinske PASOK Stavros Dimas je namreč prejel le 168 glasov od potrebnih 200-tih. Grška ustava zahteva, da kandidat za izvolitev v tretjem krogu prejme vsaj 180 glasov parlamentarcev, zato mora koalicija do tretjega kroga, ki bo potekal 29. decembra zagotoviti še 12 glasov, če si ne želi oblasti, vsaj sodeč po javnih anketah, predati levi SYRIZI. Vnovična neizvolitev predsednika bi namreč pomenila predčasne volitve.

Italijanska policija je razbila mrežo neofašistov, ki so načrtovali izvedbo več terorističnih napadov na politične funkcionarje, ki jim ne pripada varovanje in na policijske postaje, sodišča, železniške postaje in druge javne ustanove. Skupina se je zgledovala po neofašistični teroristični organizaciji Ordine nuovo, ki je delovala v sedemdesetih letih in bila leta 1973 prepovedana.  Neofašistično organizacijo sumijo, da naj bi v lanskem novembru ustanovila tudi svoje politično krilo stranko Nacionalna identiteta, ki se je tudi uradno registrirala pri oblasteh. Policisti so aretirali 14 neofašistov po celotnem državnem ozemlju, med njimi tudi domnevnega vodjo Stefana Mannija, ki je sicer bivši policist. Skupina naj bi po trditvah italijanskih preiskovalcev za izvedbo svojih načrtov poskušala nabaviti orožje  tudi v Sloveniji.

S porastom neofašističnih idej se spopadajo tudi v Nemčiji. V Dresdnu na vzhodu države so deseti teden zapored potekale protiislamske demonstracije, katerih se je tokrat po ocenah policije udeležilo 17.500 ljudi. Demonstracije organizira skupina PEGIDA, kar je kratica za “Patriotski Evropejci proti islamizaciji Zahoda”. Vzporedno je potekala tudi manjša demonstracija nasprotnikov protiislamskih protestov, ki so opozarjali, da v Nemčiji ne bi smelo biti prostora za rasizem in ksenofobijo. Demonstracije proti PEGID-i pa so potekale tudi v Munchnu. Protiislamske ksenofobne proteste so obsodile vse večje nemške stranke in civilna družba. Uprava koncertnega doma v Dresdnu, pred katerim tedensko potekajo protesti, se je od PEGID-e distancirala tako, da je izobesila transparent z napisom “človeško dostojanstvo je svetinja”.

Res je! Turški predsednik Recep Tayyip Erdogan je postregel z novim umotvorom. Razglaša, da je kontracepcija škodljiva praksa, saj naj bi turški narod potreboval demografski preobrat, ki naj bi ga pomladil in revitaliziral. Državljankam je na srce položil, naj rojevajo čim več otrok ter razkril svoje sume, da gre pri  kontracepciji za nekakšno, navajamo, “demografsko zaroto opozicije proti turškemu ljudstvu”.

Protesti potekajo tudi v Makedoniji. Nekaj tisoč prekernih delavcev se je zbralo v Skopju, da bi izrazilo nezadovoljstvo s predlogom zakona ministra za delo in socialna vprašanja Dima Spasova, ki predvideva povišanje dajatev za avtorsko in honorarno delo. Po zakonskem predlogu, mestoma zelo podobnemu slovenskemu, naj bi dajatve za zdravstveno in pokojninsko zavarovanje plačali vsi, ki prejmejo več kot 150 evrov, kolikor znaša makedonska minimalna plača, tako bi skupaj z davkom makedonski prekerci ostali brez 35 odstotkov svojega zaslužka. Spasov sicer miri državljane, češ da nove dajatve ne bodo bremenile delavcev, ampak naj bi jih pokrili delodajalci, o čemer mnogi dvomijo. Sume zbuja tudi določba, da bodo nekatere skupine, kot so sodniki in strokovni svetovalci oblasti, izvzete od plačila predvidenih dajatev.

Nedavno je Španija sprejela sporni zakon, ki omogoča represivnim organom izvajanje ostrih sankcij proti udeležencem protestov in stavk, zato bo nocoj ob 19ih v parku Tabor potekal solidarnostni protest. Vzroke za protest nam pojasni soorganizator Peter:

Izjava se nahaja v posnetku oddaje.

Peter vidi vzporednice tudi med dogajanjem v Španiji in Sloveniji:

Izjava se nahaja v posnetku oddaje.

Off sta pripravila praktikant Jernej in Dejan Janković.