Na Kitajskem se je začelo dvodnevno sojenje nekoč vplivnemu politiku Bo Xilaiju (izg. Šilaiju). Ob začetku sojenja so prebrali obtožbe na njegov račun, Bo pa je sodnika pozval k "odgovorni in pošteni" obravnavi primera ter odločno zavrnil obtožbe na svoj račun. Dokončna razsodba v primeru naj bi bila znana v začetku septembra, če pa bo Bo spoznan za krivega, mu grozi dosmrtna ječa. Spomnimo, Bo Xilaji se sooča z obtožbami o korupciji še iz časa, ko je načeloval mestu Dalian, bil nato guverner province Lianing ter ko je opravljal funkcijo ministra za trgovino. Skupno naj bi takrat od poslovnežev iz Daliana prejel za dobrega 3,5 milijona ameriških dolarjev podkupnin, ki naj bi jih prejemal preko sina in soproge – slednja naj bi zagotovila tudi dokaze o teh obtožbah, poleg tega naj bi poneveril še za približno četrtino toliko javnega denarja. Bo je bil zaradi obtožb odstavljen z vseh položajev in izključen iz partije. Predsednik države Xi Jinping, ki je položaj prevzel marca, je obljubil izkoreninjenje korupcije v partijskih vrstah na vseh ravneh in opozoril, da bi lahko ta problem ogrozil obstoj partije.

Po ocenah upravljavca japonske jedrske elektrarne Fukušima, družbe Tepco, se je v Tihi ocean skupaj s kontaminirano podtalnico od maja 2011 steklo 30.000 milijard bekerelov radioaktivnih cezija in stroncija. Uhajanje podtalnice izpod poškodovane elektrarne, ki ga je Tepco priznal šele nedavno, pa naj bi se nadaljevalo. Tepco trenutno namešča sistem, ki naj bi na dan načrpal 100 ton kontaminirane podtalnice, to pa bi nato prefiltrirali in jo uporabili za hlajenje reaktorjev.

Združene države Amerike so priznale, da je ameriška Nacionalna varnostna agencija v okviru programa, ki je bil leta 2011 ukinjen, potem ko ga je pristojni sodnik razglasil za nezakonitega, še naprej vohunila za elektronskimi komunikacijami Američanov in pri tem redno prestopala dovoljene meje. Nezakonit nadzor razkrivajo strogo zaupni dokumenti sodišča za nadzor nad tujimi obveščevalnimi dejavnostmi, s katerih pa so ameriške oblasti v sredo umaknile oznako zaupno in jih objavile. To sodišče je med drugim pristojno, da odloča o zakonitosti programov sledenja komunikacijam. Dokumente naj bi v Washingtonu razkrili zato, da bi bila javnost bolje seznanjena z dejstvom, da programi nadzora vendarle potekajo pod strogim nadzorom.

Ameriški vojak Bradley Manning, ki ga je vojaško sodišče v Fort Meadu obsodilo na 35 let zapora zaradi posredovanja zaupnih podatkov organizaciji WikiLeaks, je po izreku kazni tolažil svoje odvetnike, ki niso mogli zadržati solz, saj naj bi jim ta primer veliko pomenil. Manningova obramba je potrdila, da bodo prihodnji teden pričeli s postopkom, s katerim bodo skušali doseči pomilostitev Manninga s strani ameriškega predsednika Baracka Obame. Po njihovem mnenju je najmanj, kar bi moral narediti Obama, to, da mu zaporno kazen zniža na obdobje, ki ga je že odsedel v priporu. Dodali so še, da bo lahko Manning glede na trenutno stanje za pogojni izpust zaprosil po odsluženih desetih letih zapora. Ker je dobra tri leta že odslužil, to pomeni, da se lahko postopek za predčasni izpust začne čez manj kot sedem let.

Članice Varnostnega sveta Združenih narodov si prizadevajo za razjasnitev navedb o napadu s kemičnim orožjem, ki naj bi ga v sredo na obrobju Damaska izvedla sirska vojska. Na izrednem zasedanju so se članice zavzele za temeljito in nepristransko preiskavo obtožb, ki so jih na račun režima izrazili uporniki in opozicijski aktivisti. Argentinska veleposlanica Maria Cristina Perceval, ki ta mesec predseduje Varnostnemu svetu Združenih Narodov, je povedala, da se vse članice strinjajo, da je „vsakršna uporaba kemičnega orožja katerekoli strani in v kakršnihkoli okoliščinah kršitev mednarodnega prava“ in izpostavila potrebo po "takojšnji humanitarni pomoči žrtvam". Varnostni svet Združenih Narodov sicer ob koncu nujnega zasedanja v sredo zvečer ni sprejel uradne izjave. Po navedbah diplomatov naj bi Rusija in Kitajska, ki že od začetka krize podpirata sirski režim, nasprotovali sprejemu izjave. Rusija in Iran sta opozicijske navedbe o napadu označili za načrtno "provokacijo".

Egiptovska vlada je odredila, da mora nekdanji predsednik države Hosni Mubarak po izpustitvi iz zapora v hišni pripor. Za ta ukrep se je začasni premier Hazem al Beblavi odločil v okviru izrednih razmer, ki veljajo v državi. Nekdanji egiptovski voditelj naj bi bil izpuščen že danes, potem ko je to v sredo na zaslišanju v zadnjem od štirih primerov, ki potekajo proti bivšemu predsedniku - trije zadevajo korupcijo, eden pa smrt 850 protestnikov med vstajo leta 2011, odredilo prizivno sodišče. Kljub temu še obstaja možnost, da Mubarak vendarle sploh ne zapusti zapora. Ko je namreč sodišče v preteklosti že odobrilo njegovo izpustitev, je tožilstvo proti njemu nato vložilo nove obtožbe in ga tako zadržalo v priporu.

Četrtek je v Zimbabveju razglašen za državni praznik, da bi podpornikom 89-letnega Roberta Mugabeja omogočili udeležbo na ceremoniji ob njegovi ponovni zaprisegi v vlogi predsednika države. Do tako poznega dneva zaprisege Mugabeja, ki je bil izvoljen že 31. julija, prihaja, ker je njegov politični tekmec Morgan Tsvangirai na sodišče vložil zahtevo po preiskavi volitev, ki naj bi jih po njegovem mnenju zaznamovala „vsesplošna volilna goljufija“. Ustavno sodišče pa je zahtevo že zavrnilo in razglasilo, da je bila Mugabejeva izvolitev „svobodna, poštena in kredibilna“.

Višje sodišče na Maldivih je razveljavilo sodbo, po kateri naj bi petnajstletno dekle zaradi spolnega odnosa z moških pred poroko prejelo kazen stotih udarcev. Razsodilo je, da je bilo omenjeno dekle obtoženo po krivici. Spolni odnosi pred poroko so na Maldivih sicer ilegalni. Razveljavitev sodbe je požela ogromno odobravanja s strani borcev za človekove pravice, ki so mnenja, da nihče ne bi smel biti preganjan zaradi spolnosti izven okvirov zakonske veze, hkrati pa kaznovanje z udarci označujejo za kruto, nehumano in ponižujoče ter maldivijske oblasti pozivajo k razveljavitvi vseh takih obsodb.

Prišlo je do razvoja v primeru izginulih podpisov za sklic referenduma o slabi banki. Policija je zaradi utemeljenega suma nevestnega dela v službi v primeru ovadila nižjo uradnico na ministrstvu za notranje zadeve. Ovadba naj bi bila podana že junija, pristojna državna tožilka pa naj bi primer še preučevala. Kot je pojasnil minister za notranje zadeve Gregor Virant, ki je potrdil, da je do ovadbe prišlo, se ovadba nanaša na kaznivo dejanje nevestnega dela v službi, kar "očitno pomeni, da ne gre za neko naklepno kaznivo dejanje in verjetno tudi ni šlo za neke politične pritiske", zato zanj to ni "kakšna posebej nova okoliščina". Po njegovem je zgodba s podpisi predvsem posledica "dolgoletnih šlampastih postopkov", za kar da bi težko krivili eno uslužbenko, ki je delala tako, kot se je prej delalo že 20 let.

Ljubljanski preiskovalni sodnik je uvedel preiskavo zoper lastnika celjske trgovske verige Mirka Tuša v primeru domnevno sporne podelitve radijskih frekvenc mobilnemu operaterju Tušmobil. Preiskavo zahtevajo ljubljanski tožilci, ki Tušu očitajo podkupovanje nekdanjega šefa državne agencije za pošto in elektronske komunikacije Tomaža Simoniča – slednjemu očitajo zlorabo uradnega položaja in jemanje podkupnine. V zameno za stanovanje Simoniču v Piranu naj bi Apek brezplačno podelil frekvence Tušmobilu. Na sodišču poudarjajo, da jim sklepa o uvedbi preiskave osumljencema še ni uspelo vročiti po pošti, zato uvedba preiskave še ni pravnomočna.

V amfiteatru Muzejske ploščadi Metelkova se ob 21. uri s predstavo "Dancing With The Sound Hobbyist" belgijske skupine Zita Swoon Group v sodelovanju s plesalcem skupine Rosas Simonom Mayerjem začel 16. mednarodni festival Mladi levi, ki po besedah organizatorjev "poskuša ujeti duh časa". Pogovarjamo se, najprej o današnji predstavi, z Nevenko Koprivšek - umetniško direktorico festivala Mladi Levi.

Izjava se nahaja v posnetku oddaje.

Kaj bi še posebej izpostavili v sklopu festivala?

Izjava se nahaja v posnetku oddaje.