V Mjanmaru poteka srečanje Združenja jugovzhodnih azijskih držav. Srečanja se bodo med drugim udeležili predsednik Združenih držav Amerike Barrack Obama, indijski predsednik vlade Narendra Modi, njegov japonski kolega Shinzo Abe in Kitajski premier Li Keqiang. Pogovori bodo osredotočeni predvsem na teritorialne nesporazume, prvenstveno v Južnokitajskem morju jugovzhodne Azijske države, vključno s Filipini in Vietnamom, bodo za lastne ozemeljske zahteve iskale podporo pri Združenih državah Amerike. To sporno ozemlje je pomembno strateško mesto za vse države v sporu, saj je tretji največji prehod ladij na svetu, poleg tega pa je tamkajšnje morje še vedno bogato z ribami in morebitno nahajališče nafte. Kitajska, ki se poteguje za največji del tega območja, je že pred meseci poslala mornarico na dotično območje.

Predsednik Združenih držav Amerike Barack Obama pa se te dni pogovarja tudi s predsednikom Kitajske Xi Jinping v Pekingu. Voditelja dveh največjih onesnaževalcev sta se dogovorila o zmanjšanju toplogrednih emisij. Združene države naj bi do leta 2025, v primerjavi z letom 2005 izpuste znižale za 28 odstotkov.  Kitajski voditelj po drugi strani ni tako natančno govoril o številkah, a se je vseeno zavezal, da bo Kitajska emisije do leta 2030 občutno znižala. Ti dve državi sta sicer zaslužni za 45% svetovnih izpustov ogljikovega dioksida. Mimogrede sta se predsednika dogovorila tudi o zmanjšanju možnosti morebitnih vojaških nesreč v zraku in na morju.

Na Afriški celini je v Nigeriji sedanji predsednik Goodluck Jonnathan uradno napovedal ponovno kandidaturo na prihajajočih volitvah. Jonnathan je predsednik te najbolj poseljene Afriške države od leta 2010, ko je nadomestil preminulega predsednika Umara Yar'Adua. Naslednje leto pa si je z zmago na volitvah podaljšal mandat za dodatna štiri leta. Kljub trditvam vladajoče Ljudske demokratske stranke, da je predsednikovo kandidaturo podprlo 18 miljonov državljanov, je glavna opozicijska stranka Progresivni kongres glede uspeha predsednika skeptična. Opozicija vladi očita predvsem neučinkovito spopadanje z islamistično skupino Boko Haram. V zadnjih štirih letih je skupina Boko Haram zasegla več ozemlja v državi in napovedala, da bo na osvobojenih ozemljih uveljavila šeriatsko pravo.  

Medtem pa Islamska država na območju Sirije in Iraka doživlja hude udarce. Potem ko so iraške režimske sile, skupaj s prostovoljci zavzele večino mesta Beiji, se te sedaj pomikajo proti severu, kjer se nahaja največje črpališče nafte v Iraku. Podobno ima Islamska država težave na severu Sirije v mestu Kobani, kjer so Sirski in Iraški Kurdi po močnem obstreljevanju in ameriškem bombandiranju sprožili kopensko ofenzivo in pridobili še dodatne predele mesta.

Poleg tega je sirski režim omilil retoriko do opozicijskih upornikov in namignil, da je trenutno bolj pomemben sovražnik Islamska država. Siriski predsednik Bašar al-Assad se je odzval na predlog Združenih narodov, da se zamrzne vojskovanje za mesto Allepo, s tem, da je označil predlog za konstruktiven in da je ta vreden presoje.  Združeni narodi so za zamrznitev spopadov izbrali ravno mesto Allepo, ker je po številčnosti največje in ima veliko kulturno in industrijsko vrednost. Po več kot 200 000 smrtnih žrtvah v sirski državljanski vojni je poteza Asada majhen korak na poti k miru.

Plemensko razsodišče je v zahodni Kolumbiji obsodilo sedem pripadnikov levičarsnkega gverilskega gibanja FARC za umor dveh voditeljev plemena Nasa. Pet izmed obsojenih je prejelo kazen od 40 do 60 let v zaporu, dva mladoletna pa bosta prejela dvajset udarcev z bičem. Najvišjo kazen 60 let v zaporu je prejel mož, ki je umora priznal. Obsodba je sledila večurni debati združenja tri tisočih prebivalcev mesta Toribio. Obsojeni bodo kazen prestajali v državnem zaporu v Popajanu.

V Evropo. Evropska Komisija je sprožila preiskavo o davčni oazi v Luksemburgu. Predsednik komisije Jean Claude Junker je zavrnil  obtožbe, da je medtem, ko je bil predsednik vlade Luksemburga, spodbujal korporacije k izogibanju davkov na tujem, kjer se je dobiček tvoril in sklenitvi dogovorov z Luksemburgom. Malo verjetno, a bo že preiskava razkrila več.

Ekipa znanstvenikov Evropske vesoljske agencije, ki sodelujejo pri projektu sonde Rosete, ki že od leta 2004 zasleduje komet po imenu Čurjumov-Gerasimenko, izvaja še zadnje priprave za prvi pristanek plovila na komet. Znanstveniki bodo 100 kilogramsko pristajalno plovilo spustili na ledeno površino kometa. Plovilo je sprogramirano tako, da samo izvede pristanek.  Več pove Tomaž Zwitter s Fakultete za matematiko in fiziko:

Izjava je dostopna v posnetku

Kaj je pri projektu zanimivo in kaj to pomeni za svet znanosti:

Izjava je dostopna v posnetku

Računsko sodišče je postreglo s podatkom, da država ni najbolj blestela pri koriščenju sredstev za razvoj okoljske in prometne infrastrukture za zmanjševanje škodljivega delovanja voda v obliki poplav med leti 2007-2013. Neučinkovito koriščenje sredstev naj bi bilo tako vsebinsko, kot tudi časovno. Prav tako pa ni bila učinkovita priprava za novo programsko obdobje 2014-2020.  

OFF je pripravil vajenec Rok