Na svojo najbolj zahodno točko, tropski otok Yonaguni, je Japonska poslala 100 vojakov. S tem želijo na otoku vzpostaviti vojaško bazo ter izboljšati obrambo ter nadzor nad oddaljenimi teritoriji. Konec marca so mestne otoške oblasti podpisale pogodbo  za oddajo zemljišča japonskemu obrambnemu ministrstvu, in s tem dale zeleno luč vojaškemu projektu. Na Yonaguni sta do sedaj 1500 otoških prebivalcev branila le dva policista in številni vojaškim načrtom nasprotujejo. Glasni ugovori prihajajo tudi iz kitajske smeri, saj se otok nahaja bližje kitajskim kot pa japonskim ozemljem, tako da bi Japonska prek nove baze lahko povečala svoj nadzor nad Kitajsko.

Štirje kitajski antikorupcijski aktivisti so bili obsojeni na večletne zaporne kazni. Obsodba aktivistov, ki je že deležna številnih mednarodnih kritik, temelji na dejstvu, da so aktivisti javno pozivali državne uradnike k razkritju svojega premoženja. S tem naj bi ogrožali javni red. Vsi štirje obsojeni so člani Novega državljanskega gibanja, ki redno izvaja aktivnosti, s katerimi želijo opozoriti na pomanjkanje demokracije, medtem ko jih vlada aktivno preganja.

V južnosudanskem mestu Bor je prišlo do oboroženega napada na zavarovano oporišče Združenih narodov, pri čemer je bilo ubitih najmanj 20 ljudi, 70 pa je ranjenih. V zavarovanem oporišču Združenih narodov se sicer nahaja več kot 5.000 civilistov, ki so se vanj zatekli pred preteklimi obroženimi medplemenskimi spopadi. Med ranjenimi naj bi bila, po navedbah ameriške veleposlanice pri Združenih narodih, Samanthe Power, večina pripadnikov napadalcem nasprotnega plemena, čeprav vzroki napada, kot tudi vse okoliščine, uradno še niso pojasnjene. Predstavniki modrih čelad so napadalce, ki naj bi uporabili protitankovske izstrelke, uspeli pregnati, ameriška veleposlanica Powerjeva pa je po napadu napovedala, da se bodo Združene države Amerike aktivno vključile v preiskavo dogodka. In jih pripeljala pred roko ali, kot je ob ameriških pravičniških posredovanjih vselej mogoče, cev pravice.    

Zalivski zunanji ministri so na srečanju v Rijadu pomirili napetosti, ki so med državami, ki sicer tesno sodelujejo pri prodaji nafte, nastale po tem, ko je Katar podprl režim nekdanjega egiptovskega predsednika Mohameda Morsija. Ostalih pet članic Zalivskega sveta za sodelovanje je namreč z navdušenjem pozdravilo padec vladavine Muslimanske bratovščine v Egiptu, ki bi s svojim družbenim delovanjem lahko ogrozila tudi njihove vladavine. Bahrajn, Združeni arabski emirati in Savdska Arabija so tako zaradi domnevnega vmešavanja prejšnji mesec iz Katarja odpoklicale svoje ambasadorje. Na koncu je vendarle zmagal ekonomski interes pred načelnimi stališči in države so se na omenjenem sestanku domenile, da ne smejo ogrožati interesov, varnosti in stabilnosti drugih držav in hkrati ohranjati njihovo suverenost.

Napetost in nasilje na vzhodu Ukrajine, kljub načelnemu mednarodnemu dogovoru v Ženevi, ne popuščata. V mestu Slavjansk je ponoči ponovno prišlo do spopadov, potem ko so ukrajinske vladne sile napadle postojanko, ki so jo pred tem zasedli oboroženi proruski separatisti. Po neuradnih podatkih naj bi v spopadih umrla najmanj ena oseba. Rusija je sicer včeraj na pogajanjih v Ženevi z Evropsko unijo in Združenimi državami Amerike pristala na protikrizni načrt, ki predvideva razorožitev proruskih upornikov na vzhodu države. Ruski predsednik Vladimir Putin je ob tem zahteval, da se nasilja vzdržijo tudi ukrajinske vladne sile, a proruski separatisti na ukrajinskem vzhodu dogovora, po katerem bi morali odložiti orožje in zapustiti zasedene zgradbe, niso podprli. Kot je dejal njihov predstavnik, se z nezakonito vlado v Kijevu ne bodo pogajali, zasedenih območij pa ne bodo zapustili, vse dokler ne bodo odšle tudi začasne ukrajinske oblasti. Te so medtem zaprle mejne prehode z Rusijo za vse moške med 16. in 60. letom starosti.    

Britanski minister za pokojnine je predstavil idejo, da bodo svojim ostarelim državljanom izdajali smernice z ocenami, koliko let imajo še pred sabo. Minister namreč ugotavlja, da se upokojenci pogosto podcenjujejo in živijo dlje, kot so pričakovali, kar pomeni, da jim zmanjka prihrankov. Ocena življenjske dobe bo narejena na podlagi spola, kraja bivanja in nekaj osnovnih vprašanj o kajenju in podobnih zdravju škodljiih dejavnostih. Kljub temu seveda mnogi opozarjajo na pavšalnost in nezanesljivost takih ocen.

V humanitarnem centru Rdečega Križa na Tržaški ulici v Ljubljani danes poteka Izmenjevalnica, v kateri lahko obiskovalci v zameno za prinešeno hrano prejmejo oblačila. O tem, kakšen je namen akcije, nam je povedala sekretarka ljubljanskega območnega združenja RKS, Ema Verbnik.

Izjava se nahaja v posnetku oddaje.