Etiopski predsednik Abi Ahmed je napovedal odprto vojno proti Osvobodilni fronti ljudstva Tigraj, ki vojaško in civilno nadzoruje najsevernejšo provinco v državi. Lokalne vojaške sile so pretekli teden napadle oporišče zvezne etiopske vojske, kar je sprožilo odprti konflikt med vladnimi in uporniškimi silami. Parlament je že odobril šestmesečno izredno stanje v najsevernejšem delu države, kjer deluje OFLT, vojska pa – kot kaže – pripravlja izdatno ofenzivo na oporišča upornikov. Predstavniki severnega ljudstva Tigraj in njihova politična stranka so bili do leta 2018 ključni in vodilni element v vladajoči koaliciji različnih etničnih strank, ki je imela oblast v državi vse od padca komunistične stranke Etiopije leta 1991, ko je oblast prevzel sedanji predsednik Abi Ahmed, ki je njihov odprti politični nasprotnik.

Boji se nadaljujejo tudi na mejah obleganega območja Gorskega Karabaha. Danes ponoči naj bi v topniškem obstreljevanju obeh strani ponovno umrlo več deset civilistov in neznano število vojaškega osebja. Po začetnih uspehih azerbajdžanske vojske se je fronta očitno ustalila ob vznožju planot, na katerih leži Gorski Karabah in ki že tradicionalno predstavljajo veliko oviro za azerbajdžaske sile. Te trenutno uperjajo pozornost predvsem v osvojitev Šuše, drugega največjega mesta Gorskega Karabaha, in zavzetje gorske ceste Lačin, ki karabaške sile povezuje z Armenijo in po kateri poteka večina logistične oskrbe območja. Če te operacije ne bodo uspešne, bodo spopadi najverjetneje dosegli mrtvo točko, kar bi lahko sprti strani prisililo v pogovore o premirju.

Hašim Tači, ki je bil še do včeraj kosovski predsednik, je po prostovoljni predaji že v priporu v Haagu, ker so ga obtožili sodelovanja pri izvajanju vojnih zločinov na območju Kosova in severne Albanije med vojno na Kosovu od marca 1998 do septembra 1999. Tači, Kadri Veseli, Rečep Selimi in Jakup Krasnići so obtoženi, da so v tem času kot poveljniki Osvobodilne vojske Kosova odgovorni za vojne zločine, ki zajemajo nezakonite in samovoljne aretacije, kruto ravnanje, mučenje, umore, prisilna izginotja oseb in pregone. Med žrtvami domnevnih storilcev naj bi bili prebivalci omenjenih območij, ki niso sodelovali z Osvobodilno vojsko Kosova, med katerimi pa so srbski, romski, katoliški in albanski Kosovci. Prva javna obravnava pred sodiščem bo 9. novembra.

Predstavniki držav članic in evropskega parlamenta so se dogovorili, da bo pogoj za prihodnje pridobivanje večjega dela sredstev EU, med drugim tudi sredstev za okrevanje po koronakrizi, spoštovanje vladavine prava in demokracije. Podrobnosti dogovora še niso znane, so pa dogovor podprle vse štiri večje evropske parlamentarne skupine, vključno z Evropsko ljudsko stranko. Proti predlogu sta bili le Madžarska in Poljska, ki pa predloga zaradi glasovanja v svetu s kvalificirano večino ne moreta blokirati. Predlog je sicer del širšega dogovora o prihodnosti finančne pomoči v EU, ki še ni povsem dorečen, zato podrobnosti mehanizma za ugotavljanje spoštovanja vladavine prava še niso znane. 

Novice iz Slovenije

V Policijskem sindikatu Slovenije so ogorčeni nad smrtjo policista v Kopru, ki je storil samomor. Ključen razlog za to dejanje, je bil po njihovih besedah dolgoletno zanemarjanje dobrobiti policistov na delovnem mestu, pravi predsednik sindikata Rok Cvetko:

izjava

Poudarja še, da je poleg preobremenjenosti velik problem kadrovanje:

izjava

V Policijskem sindikatu Slovenije so zato na oddelek za preiskovanje uradnih oseb specializiranega državnega tožilstva naslovili sum kaznivega dejanja šikaniranja.

Višje sodišče v Ljubljani je potrdilo prvostopenjsko obsodbo v zadevi Dimic, v kateri so bili takratni vodilni v NLB spoznani za krive kaznivega dejanja zlorabe položaja ali zaupanja pri gospodarski dejavnosti. Simona Dimic, nekdanja vodja kabineta predsednika Pahorja, je namreč dobila bančno posojilo, za katerega po mnenju tožilstva ni bila kreditno sposobna. Obtoženi Draško Veselinovič, Matej Narat in Miran Vičič so kljub temu poskrbeli, da je skupaj z očetom dobila dva nepremičninska kredita, s čemer so banki povzročili neupravičeno tveganje, Dimičevi pa zagotovili 330 tisoč evrov neupravičene premoženjske koristi.

Slovenski upniki pa so pravico dočakali tudi na mednarodnih sodiščih, saj je mednarodno arbitražno sodišče avstrijske gospodarske zbornice na Dunaju odločilo, da občini Kranjska Gora ni treba plačati odškodnine podjetju WTE Wassertechnik, nekdanjemu upravljalcu kanalizacijskega sistema v občini. Podjetje je občini očitalo, da je predčasno prekinila koncesijsko pogodbo, zaradi česar naj bi utrpelo milijon in pol gospodarske škode, za kar so zahtevali odškodnino. Občina z županom Janezom Horvatom na čelu je nasprotno trdila, da je bila pogodba leta 2016 sporazumno prekinjena po uradnem postopku, navedenem v pogodbi. Sodišče je občini pritrdilo in podjetju naročilo še plačilo več kot 200 000 evrov arbitražnih stroškov občine. Po besedah župana Horvata se je občina za prekinitev najemne pogodbe odločila zaradi visokih stroškov delovanja in domnev o spuščanju kanalizacijskih vod neposredno v reko Savo, ki so jih občinske preiskave kasneje tudi potrdile.