V Venezueli se slab mesec po smrti predsednika Huga Chaveza tudi uradno začenja predsedniška volilna tekma. Čeprav sta glavna pretendenta za Chavezovo nasledstvo opozicijski kandidat Henrique Capriles in neformalni Chavezov naslednik Nicolas Maduro z volilno kampanjo pričela tako rekoč neposredno po Chavezovi smrti, bo ta v polni meri zaživela v naslednjih dveh tednih do volitev 14. aprila. Medtem ko Maduro v predvolilnem boju stavi na strategijo predhodnika in skuša posnemati Chavezovo predvolilno turnejo izpred pol leta, ko se je slednji potegoval za zadnji predsedniški mandat, pa Capriles stavi predvsem na popularne spremembe in diskontinuiteto, ki jo predstavlja njegova politika v nasprotju s Chavezovo. S kriminalom čedalje bolje prepredeni Venezueli obljublja več javne varnosti, nasprotnika Maduro pa obtožuje prilaščanja državnih medijev za lastno predvolilno propagando.



Diplomatsko postavljanje in politične provokacije na korejskem polotoku se nadaljujejo. Potem ko je vodstvo Severne Koreje v soboto sporočilo, da stopa v vojno z južno sosedo, je režim v Pjongjangu tokrat razburil z napovedjo, da namerava vnovič zagnati jedrski reaktor v kompleksu Yongbyon in ga spremeniti tako, da bo lahko proizvajal visoko obogateni uran, primeren za izdelavo jedrskega orožja. Severnokorejski režim je obrat v Yongbyonu zaprl julija 2007 v okviru šeststranskih mednarodnih pogajanj, ki so v zameno za opustitev jedrskega programa Severni Koreji prinesle milijon ton zahodnega goriva in izbris z ameriškega seznama držav, ki podpirajo terorizem. Leta 2010 je Pjongjang nato razkril nov obrat za bogatenje urana, ki pa naj bi ga uporabljali zgolj v energetske namene. Po sobotni vojni napovedi Severne Koreje je predsednica njene južne sosede Park Guen Hye zagrozila, da bo Južna Koreja na morebitno agresijo nemudoma ostro odgovorila, Združene države Amerike pa so v državi v okviru skupnih vojaških vaj namestile lovska letala F-22.



Vodstvo palestinskega gibanja Hamas je na srečanju v Kairu vodji politbiroja in dejanskemu vodji gibanja Haledu Mašalu podaljšalo mandat še za nadaljnja štiri leta. Haled, ki velja za ostrega nasprotnika izraelske politike, je na čelu Hamasa že od leta 2004, kljub temu, da že več desetletij ne živi v Palestini. Zapustil jo je namreč po šestdnevni izraelski ofenzivi leta 1967, prvič pa se je na rodna tla vrnil šele decembra lani. Gibanje Hamas, ki ga tako Izrael kot Združene države Amerike in Evropska unija obravnavajo za teroristično, je bilo sicer ustanovljeno po začetku prve palestinske vstaje leta 1987, po vzoru egiptovske Muslimanske bratovščine. Hamas, ki se v ustanovnem programu med drugim zavzema za uničenje Izraela in vzpostavitev islamske države, je zgodovinski politični uspeh doseglo leta 2006, ko je zmagalo na palestinskih parlamentarnih volitvah.



Misija Evropske unije za urjenje malijskih vojakov pričenja z delovanjem v Maliju. V prihodnjih 15 mesecih pa bo načrtih in v skladu z dogovorom znotraj Evropske unije dobrih 500 evropskih vojaških inštruktorjev urilo okoli 3000 malijskih vojakov, prvi bataljon za operacije na terenu pa naj bi bil po napovedih vodje misije, francoskega generala Francoisa Lecointreja, pripravljen že julija. Lecointre je evropske države pozval, da poleg vojaških inštruktorjev zagotovijo tudi vojaško opremo, saj naj bi Mali nujno potreboval orožje, vozila in komunikacijske naprave. Misija Evropske unije sicer sledi francoskemu posredovanju v tej afriški državi, s katero so s severa Malija pregnali islamiste. Generalni sekretar Združenih narodov Ban ki Moon je ob tem Varnostnemu svetu Združenih narodov predlagal, da bi v Mali poslali 11.200 vojakov za mirovne sile, vzporedno z mirovno misijo pa bi morala potekati tudi vojaška operacija proti islamskim skrajnežem. S 3 vojaškimi inštruktorji bo v misiji sodelovala tudi Slovenija.



Evro-cona, države članice imetnice evra, je po podatkih evropske statistične agencije Eurostat februarja dosegla rekordno stopnjo brezposelnosti. V 17 državah članicah evro območja je bilo v drugem letošnjem mesecu brez dela dobrih 19 milijonov ljudi ali skoraj 33.000 več kot mesec poprej. Med posameznimi članicami najvišjo stopnjo brezposelnosti še vedno beleži Grčija, kjer je, kljub popravljajočim se gospodarskim kazalcem, brez dela še vedno 26,4 odstotka prebivalstva.



Hrvaška se že pred vstopom v Evropsko unijo sooča z množičnim odhodom mladih in izobraženih v tujino. Po podatkih časnika Večernji list je v preteklih letih državo zapustilo približno 50.000 mladih in izobraženih, država pa na drugi strani ni sprejela nikakršnih ukrepov, da bi jih zadržala. Samo iz večjih hrvaških središč, Zagreba, Splita in Reke, je po podatkih hrvaškega statističnega urada odšlo v tujino v lanskem letu 12.699 hrvaških državljanov, o eksodusu Hrvatov pa priča tudi podatek, da je bilo v uvodnih dveh mesecih letošnjega leta med 53 prosilci za azil na Islandiji kar 30 oseb iz Hrvaške. Še množičnejši odhod mladih in izobraženih iz Hrvaške v tujino se pričakuje po vstopu Hrvaške v Evropsko unijo 1. julija letos.



Državni zbor je soglasno ratificiral hrvaško pristopno pogodbo z Evropsko unijo in s tem z evropske poti južne sosede umaknil eno od zadnjih ovir. Za ratifikacijo pristopne pogodbe je glasovalo vseh 82 navzočih poslancev, proti ni bil nihče. Vseh sedem poslanskih skupin je pred razpravo vnaprej podprlo ratifikacijo, kasneje pa so poslanci v razpravi poudarjali prednosti hrvaškega članstva v Evropski uniji, kakor tudi izražali pričakovanje, da bo to pripomoglo k rešitvi preostalih odprtih težav med državama.



Vlada   Predsednik državnega zbora Janko Veber je za jutri sklicala srečanje z nekaterimi predstavniki civilne družbe, ki že več mesecev s posameznimi uličnimi protesti opozarjajo na nujnost političnih sprememb v državi, pri tem pa naletela na oster odziv, dobršnega dela iste civilne družbe. Eden glavnih očitkov vstajnikov in civilne družbe je, da gre za populistično potezo vlade predsednika državnega zbora, brez prave politične in odločevalske teže, saj naj bi sogovorniki razpravljali o že sprejetem predlogu ustavnih sprememb na področju referenduma. Govorili smo s predstavnikom civilne družbe, Gvidom Novakom.

izjavi lahko prisluhnete v posnetku celotne oddaje.

Očitek civilne družbe je tudi na selekcijo povabljencev na jutrišnji sestanek. Novak, ki je med povabljenimi na jutrišnjo srečanje z vlado s predsednikom državnega zbora, meni, da je vlada selekcionirala povabljence na podlagi njihove konstruktivnosti.

izjavi lahko prisluhnete v posnetku celoten oddaje.