Amigdaleza in nujnost sprememb grške imigracijske politike
Del nehvaležne dediščine, ki jo je Ciprasovi vladi ob predaji oblasti konec februarja predala bivša vlada Antonisa Samarasa, je tudi migrantska politika. Desnosredinska vlada pod taktirko Nove Demokracije se je vse številčnejših priseljencev v zadnjih letih, predvsem beguncev iz Sirije in tudi preostalega sveta, lotevala s trdo roko, kar je rezultiralo s polnjenjem številnih azilnih centrov, ki zaradi nehumanih razmer, ki vladajo v njih, zaslužijo prej naziv taborišča. Eden takšnih je tudi center za priseljence Amigdaleza na severozahodu Aten, kjer zaprti priseljenci, mnogi od njih so v centru že več kot leto dni, s sporadičnimi upori že dlje časa opozarjajo na nevzdržne razmere.
V teh dneh na obrobju grške prestolnice še vedno tli nezadovoljstvo migrantov, ki je sicer z incidenti eskaliralo na začetku februarja. Na nevzdržne razmere v migrantskih azilnih centrih in nesprejemljivo dosedanjo grško priseljensko politiko je s sobotnim shodom pred centrom Amgigdaleza nove grške oblasti opozorilo tudi približno 300 protestnikov. Več o dogajanju pred azilnim centrom in razmerah v njem udeleženka shoda, Katja Lihtenvalner.
Novo grško oblast pod vodstvom Sirize je na migracijski problem opozoril bes priseljencev, zaprtih v Amigdalezi, že kmalu po prevzemu oblasti konec januarja. Po smrti dveh sonameščencev v azilnem centru - eden je umrl zaradi neustrezne zdravniške oskrbe - drugi, pakistanski migrant Mohamed Nadim, je storil samomor - je brezup ponovno zajel tudi ostale izmed več kot 1.600 1.000 priseljencev, ki so z incidenti začeli opozarjati na kritične razmere.
Nove grške oblasti so se na dogajanje v Amigdalezi hitro odzvale in tako je 14. februarja azilni center z aktivisti in novinarji obiskal namestnik ministra za javno varnost, Giannis Panusis. Ogledu razmer na terenu je sledila tudi ministrova obljuba po začetku urejanja situacije.
Panusis je po obisku centra Amigdaleza napovedal prekinitev z dosedanjo represivno migracijsko politiko in obljubil preoblikovanje migracijskih centrov. Prvi korak v tej smeri je bil storjen že v petek, ko je Amigdalezo zapustilo prvih 20 priseljencev oziroma prosilcev za azil, v naslednjih dneh naj bi sledili novi. Tudi sicer naj bi nova vlada konkretne ukrepe na področju priseljenske politike predstavila ta teden.
izjava
Da bo Sirizina vlada prekinila z dosedanjo politično prakso, ko gre za migracije pričakuje tudi Petros Konstantinou, član anti-fa gibanja Keerfa, a meni, da bo šlo prej za lepotne popravke kot pa konkretne korake. Tako centra ne bodo zaprli, bodo pa izpustili tiste, ki tam nimajo kaj iskati: otroke, tiste, ki so priprti dlje kot leto in pol, omejitev diktirana s strani mednarodnih pogodb in podobno:
Levičarska Siriza je, kot je znano, vlado sooblikovala z desnimi Neodvisnimi Grki in če se vladajoči stranki najdeta pri proti-varčevalni gospodarski politiki, na vprašanje migracije gledata diametralno različno. Petros Konstantinou se strinja, da to utegne predstavljati težavo pri urejanju razmer, ob tem pa opozarja, da obstajajo različni pogledi tudi znotraj Sirize, ko gre za priseljensko politiko.
Toda navkljub obljubam novih grških oblasti po ureditvi razmer so nekaj dni po obisku pristojnega ministra minuli torek v Amigdalezi znova izbruhnili incidenti. Migranti so na nevzdržne razmere opozorili z zažiganjem žimnic in nasiljem, v center so ponovno nasilno vdrle posebne policijske enote. Nadaljevanje napetosti je botrovalo tudi aktivaciji dela atenske javnosti, ki je v podporo migrantom v Amigdalezi pripravil v uvodu omenjeni sobotni protestni shod.
Azilni center Amigdaleza seveda ni osamljen primer večletne zgrešene migracojske politike v Grčiji. Kot za konec pojasnjuje naša sogovornica Katja, podobne nevzdržne razmere vladajo tudi v ostalih azilnih centrih po vsej Grčiji in policijskih postajah ter drugih represivnih ustanovah, kamor so v preteklih letih grške oblaste dobesedno umikale problem migracij.
Dodaj komentar
Komentiraj