Pokol zadetih od moči

Brazilski minister za pravosodje Alexandre de Moraes je napovedal preučitev in možnost reforme brazilskega kazenskega sistema. Izjava prihaja kot odgovor na nedeljski spopad med drogeraškima tolpama Prva komanda prestolnice oziroma PCC in Družina s severa v zaporu Anisio Jobim v zvezni državi Amazonas. Družina s severa naj bi napadla PCC po naročilu tolpe Rdeča Komanda. Vzroke za spopad pojasni Graham Denyer Willis s Centra za latinskoameriške študije na Univerzi v Cambridgeu.

izjava 

izjava 

Spopad med tolpama PCC in Severno družino je zgolj eden v vrsti spopadov, ki so sledili prekinitvi premirja med PCC in Rdečo komando oziroma CV. Ta je druga največja brazilska tolpa, Severna družina pa je njena manjša zaveznica. Odnose med PCC in CV opiše Willis.

izjava 

PCC je nastala z namenom varovanja zapornikov in vzpostavila stroga pravila v zaporih, ki jih nadzoruje.

izjava

Premirje med PCC in Rdečo komando je bilo vzpostavljeno sredi devetdesetih let prejšnjega stoletja. Med drugim je nalagalo, da so člani tolpe v zaporih, ki jih nadzoruje nasprotna tolpa, zaščiteni.

izjava 

PCC je v zadnjem času začela širiti območje delovanja na ozemlja Rdeče komande. Preko zavezništva s tolpo, imenovano Prijatelji prijateljev, tolpa PCC na primer zdaj prodaja drogo v nekaterih favelah Ria de Janeira.

izjava 

Vlada je kot odziv na nedavni poboj obljubila reformo zapornega sistema na državni ravni. Za začetek bodo  zaustavili telefonsko komunikacijo med voditelji tolp v zaporih. Reforma pa bo predvsem morala rešiti problem prenaseljenosti zaporov. Zapor Anisio Jobim je na primer zgrajen za dobrih 600, gosti pa skoraj 1,500 zapornikov. Med leti 2004 in 2014 je število zapornikov naraslo za dve tretjini, število zaporov pa se ni ustrezno povečalo. V zaporih, kamor se kar 70 odstotkov zapornikov povrne, so ti izpostavljeni slabim higienskim pogojem in slabemu varnostnemu sistemu. Varnostniki namreč zaradi prenaseljenosti zaporov skrbijo le za varovanje zunanjih meja zaporov, za varnost njihovih posameznih kril pa sklenejo dogovore z med seboj rivalnimi drogeraškimi tolpami. Razmere v brazilskih zaporih predstavi antropologinja Alba Zaluar z Inštituta za socialne in politične študije v Riu de Janeiru.

izjava

Alba Zaluar za konec razloži, kakšno reformo zapornega sistema potrebuje Brazilija.

izjava

Offsajd je pripravila vajenka Gea.