V začetku tedena je ruski predsednik Vladimir Putin na obisku pri turškem kolegu Recepu Tayyipu Erdoğanu naznail prekinitev gradnje plinovoda Južni tok, zaradi opozicije Evropske komisije. Takšna odločitev po svoje ni presenečenje, novi komisar za energetiko Maroš Šefčovič je namreč že v svojem zasilišanju za komisarsko mesto napovedal, da Južni tok ni projekt Evropske unije in bo prednost raje namenil Južnemu plinskemu koridorju. Navkljub nejevolji komisije in dejstvu, da je Rusija v Južni tok investirala že 3,7 milijarde evrov, pa je Putin napovedal iskanje zavezništev v Turčiji in gradnjo novega plinovoda, ki bi se preko turško-grške meje priključil na čezjadranski plinovod in tako dobavljal plin na rob Evropske unije. Dogajanje komentira Denis Čaleta raziskovalec Inštituta za Korporativne varnostne študije.

Izjava v posnetku.

Zaradi prekinitev gradnje plinovoda Južni tok iz igre padla tudi Slovenija in možnost ključnega strateškega položaja v energetski politiki. Kot alternativa je zato na površje prišel projekt plinskega terminala na Krku, ki bi preko Slovenije vodil do poljskega terminala Swinoujscie (izg. Svinoujsće) in tako tvoril linijo sever-jug z Baltskim morjem. Kakšna je vrednost takšnega projekta?

Izjava v posnetku.

Kaj pa je Slovenija z prekinitivjo gradnje Južnega toka izgubila?

Izjava v posnetku.

Prekinitev gradnje Južni tok nadaljuje gospodarsko in politično oddaljevanje Evropske unije in Rusije. Zdi se, da zaradi energentov Rusija zaseda strateško močnejši položaj, vendar v mnogih aspektih ostaja odvisna evropskega trga in tehnoloških znanj. Nadaljuje Alexander Libman raziskovalec Nemškega inštituta za mednarodne in varnostne zadeve.

Izjava v posnetku.

Rusija in Evropa ostajata vzajemno odvisni. Kako lahko pričakujemo, da se bodo mednarodni odnosi razvijali, zaključi Libman.

Izjava v posnetku.