Podnebni vrh v Parizu se bliža zaključku. Francoski zunanji minister Laurent Fabius je danes napovedal predložitev osnutka sporazuma, o končni verziji pa se bodo delegacije držav morale zediniti do petka, ko se srečanje zaključi. Evropski komisar za podnebje Miguel Arias Canete trdi, da Evropska unija ne bo sprejela kakršnega koli dogovora in da bi bil šibek dogovor še slabši izid, kot če dogovora sploh ne sprejmejo. Kljub temu pa je moč sklepati, da bo dogovor po vsej verjetnosti v najbojšem primeru šibek. Vsaj del odgovornosti za to leži tudi v intenzivnem lobiranju interesnih skupin privatnega sektorja.

V resnici je bil rezultat podnebnega vrha v Parizu kompromitiran, še preden so se pogajalci sploh srečali, saj so lobisti večino svojega dela opravili že prej. Svoje interese so izpolnili z oblikovanjem dnevnega reda in tem, o katerih se razpravlja. Če se je pred dobrim desetletjem in pol, ko je bil sprejet kjotski protokol, še priznavalo, da odgovornost za reševanje podnebnih sprememb leži na državah razvitega sveta, je ena osrednjih tem teh pogajanj vprašanje, koliko in kako bodo prispevale razvijajoče se države. Pojasni Lyda Fernanda iz Transnational institute:

izjava

Poleg tega se je cilj, da bi do leta 2100 zmanjšali izpuste toplogrednih plinov na nič, spremenil v cilj, da bomo izpuste le kompenzirali z okolju prijaznimi praksami. Razloži Pascoe Sabido iz Corporate Europe observatory:

izjava

V korporativno lobiranje so vključeni različni sektorji, ki promovirajo različne rešitve, sadovi tega lobiranja pa so prisotni v javni debati, ki spremlja podnebni vrh. Naftni lobi je na primer uspel prodreti z rešitvijo povečane vloge zemeljskega plina, ki zgoreva čisteje od nafte. Avtomobilska in druga tehnološka podjetja zagovarjajo poudarjanje tehnoloških rešitev, ki bi polnile njihove malhe in katerih učinek je pogosto tako majhen, da ne bi skompenziral niti povečanja emisij zaradi gospodarske rasti, kaj šele da bi te emisije zmanjšal. Kakršenkoli učinek tehnoloških rešitev pa je bil še zmanjšan z blokado pogovorov o rahljanju pravil glede intelektualne lastnine, ki bi razvijajočim se državam omogočila lažji dostop do tako imenovanih zelenih tehnologij. Te pogovore blokira Evropska unija, nedvomno v imenu svojih tehnoloških podjetij.

Svoj diskurz so v pogajanja uspela vnesti tudi velika kmetijska podjetja. Razloži Sabido:

izjava

Svoje interese pa v podnebnem dogovoru želi zagotoviti tudi finančna industrija, ki zagovarja tržne načine zmanjševanja emisij. Nadaljuje Sabido:

izjava

Korporacije svoje interese izpolnjujejo na različne načine. Javni diskurz obračajo v svojo prid s financiranjem raziskav domnevno neodvisnih akademikov. Greenpeace je te dni objavil raziskavo, v kateri so se njihovi predstavniki predstavljali za zaposlene v podružnicah naftnih podjetij in brez težav naročili dve raziskavi, ki bi prikazovali pozitiven vpliv podnebnih sprememb na kmetijstvo in zavračali negativne zdravstvene posledice uporabe premoga. Vpletena akademika sta priznala, da raziskavi ne bi prestali preizkusa znanstvenosti, a da bi ju kljub temu kot takšni prikazali ter tudi, da naj bo raziskava kljub plačilu prikazana kot neodvisna.

Vpliv na odločevalce pa si interesne skupine zagotavljajo z nastavljanjem svojih predstavnikov na politične pozicije. Sabido našteje nekaj primerov:

izjava

Takšni odločevalci tekom pogajanj vršijo pritisk na pogajalce razvijajočih se držav. Kot je še povedal Sabido, je znanih nekaj primerov groženj delegacijam, ki so zagovarjale večjo odgovornost razvitega sveta, da bodo v primeru nadaljevanja pokončne drže njihovim državam ukinili razvojno pomoč. Če ni zadostovala neposredna grožnja delegaciji, pa je zadoščal klic predsedniku ali premierju države.

Tesnost povezav med političnimi odločevalci in njihovimi korporativnimi sponzorji se pokaže tudi ob pregledu sponzorjev podnebnega vrha v Parizu. Ti vključujejo podjetja, katerih delovanje je neposredno vezano na fosilna goriva, kot so letalska družba Air France, avtomobilska podjetja Nissan in Renault, elektrodistributerski podjetji EDF in Engie ter več finančnih institucij z interesi v sektorju fosilnih goriv. Zaključi Lyda Fernanda:

izjava