Več tisoč protestnikov se je včeraj, na venezuelski praznik osamosvojitve izpod španske oblasti, zbralo na ulicah Venezuele. Medtem ko so eni zahtevali odstop predsednika Nicoalasa Madura in sklic predsedniških volitev, so drugi izražali podporo predsedniku in bolivarski revoluciji. Protesti opozicije sicer trajajo že od začetka aprila in so terjali več smrtnih žrtev.

Povod za proteste je bila sporna odločitev višjega sodišča, da začasno prevzame pristojnosti izvršilne oblasti. Kljub temu, da je že čez nekaj dni svojo odločitev preklicalo, so se protesti nadaljevali z zahtevami po odstopu Madura. Dogajanje opiše Lucas Koerner s spletnega portala Venezuelanalysis:

Izjava

Prvotna zahteva protestnikov je bila odstavitev višjih sodnikov, vendar za to niso imeli pravne podlage.

Izjava



Dober teden po začetku protestov je Maduro napovedal regionalne in občinske volitve, ki bi se sicer morale izvesti že decembra prejšnje leto. Vendar jih je Nacionalni volilni svet zakasnil, saj je ravno potekal proces sklica referenduma za odstavitev predsednika.

Izjava

Napoved regionalnih in občinskih volitev opozicije ni pomirila. Izjavila je, da Maduro ne opravlja svoje funkcije in zahtevala predsedniške volitve.

Izjava

Bencin na ogenj protestov je prilila odločitev generalnega nadzornika, da vodji opozicije in nekdanjemu kandidatu za predsednika Henriqueju Caprilesu prepove izvajanje političnih funkcij zaradi številnih nepravilnosti, ki jih je zagrešil kot guverner zvezne države Miranda.

Najnovejše javnomnenjske ankete sicer kažejo, da je priljubljenost Madurove Združene socialistične stranke Venezuele oziroma PSUV od januarja narasla s 27 na 35 odstotkov, medtem ko priljubljenost opozicije zaostaja za 6 odstotkov. Kljub temu opozicija vztraja. Njeno osredotočanje zgolj na odstavitev Madura pa onemogoča artikuliranje legitimne kritike vlade, zaključi Koerner.

Izjav