Stockholmski raziskovalni inštitut mednarodnega miru je objavil rezultate štiriletne raziskave o mednarodni trgovini z orožjem. Podatki so pričakovani, zdi se, da se oboroževalna tekma iz časa hladne vojne nadaljuje. Največji izvoznik orožja so Združene države Amerike z devetindvajset odstotnim deležem globalnega trga. Tesno za Američani je Rusija, z nekaj odstotnim deležem pa nastopajo Nemčija, Kitajska in Francija. Med največjimi uvozniki zavzema prvo mesto Indija, katere delež uvoza je kar trikrat večji kot bližnje Kitajske in Pakistana, z intezivnim oboroževanjem naj bi postala akter na globalnem področju. Oba izmed velikih dobaviteljev imata svoje kupce, prav tako prodajata pod drugačnimi pogoji, Ameriška orožarska trgovina od svojih odkupnikov zahteva zavezo za "odgovorno uporabo", medtem ko so ruski standardi prodaje, sicer tehnološko manj naprednega orožja, bisvetno nižji, zato ni presenečenje, da največji delež ruskega orožja pokupita Kitajska in Indija.

Vloga prodaje orožja ni enostavne pridobitniške narave, namen prodaje je uveljavljanje geostrateških in ekonomskih interesov velikih sil. Trg z orožjem je predvsem mehanizem, prek katerega se bije boj za nadzor nad trgom in naravnimi viri neke regije. O trgovini z orožjem smo se pogovarjali z raziskovalcem stockholmskega inštituta Siemonom T. Wezemanom, o poteh orožarske trgovine na primeru Sirije in Egipta pa smo govorili z novinarjem časnika Delo, Boštjanom Videmškom.

OFFSAJD sta pripravila vajenca Jošt in Dejan.