Britanski Channel 4 ponovno buri duhove z eno izmed svojih televizijskih oddaj. Po tem, ko je oddaja Benefits street ali po naše Ulica socialne podpore med številnimi skupnostmi vzbudila kritike, so se tokrat lotili novega koncepta oddaje, pri katerem ne gre za posploševanje znotraj skupine najrevnejših prebivalcev države, ampak se še bolj specifično osredotoča na romunske migrante. Oddaja po mnenju številnih romunskih civilno-družbenih organizacij, romunskega zunanjega ministrstva in ambasadorja v Združenem kraljestvu le širi stereotipe in omogoča nadaljnjo diskriminacijo. Medtem ko se v njej navajajo podatki, ki naj bi razbijali mite o Romunih, kot je nizek odstotek tistih, ki prejemajo socialno podporo, so v oddaji predstavljene tri osebne zgodbe z vidika migrantov, ki prikazujejo izključno pripadnike skupine, ki poosebljajo vse stereotipe o migrantih, ki pridejo, kradejo službe ali pa vsaj živijo od socialne podpore, ki jo potem pošljejo v domovino.

Oddaja želi ustvariti osebni pogled na situacijo, ki naj bi predstavljala izkušnjo romunskih migrantov, pri čemer pa zapade v predstavitev zgodb, ki niso reprezentativne za romunsko populacijo v Združenem kraljestvu. O nereprezentativnosti zgodb smo govorili z Ionelo Flood, predsednico organizacije Romanesca Society v Londonu, ki skrbi za podporo multikulturnosti in se bori proti diskriminaciji in širjenju predsodkov.

Izjava

To, da serija predstavlja le specifične zgodbe določenega dela migrantov in da se pač osredotoča le na posamezne zgodbe, je težko smiselna utemeljitev piscev programa. Že sam naslov serije namreč posploši zgodbe na celotno romunsko migrantsko skupnost. Več o tem Iolanda Costide iz Nacionalne liberalne stranke Romunije.

Izjava

Že tu se pokaže eden od razlogov, zakaj so tovrstni prikazi migrantskih skupnosti tako razširjeni. Njihove zgodbe z veseljem uporabljajo politični predstavniki, s tem manipulirajo z javnim mnenjem in nabirajo podporo spremembam v migracijski politiki. Kljub na prvi pogled nepomembnemu dogodku, eni epizodi določene serije, gre torej za izjemno politično problematiko. Nadaljuje Flood.

Izjava

Pri prikazu gre, kot se pogosto zgodi v primerih, ki se tičejo manjšin, ne samo za to, da se izpostavljajo značilnosti, ki niso reprezentativne za celotno skupnost, ampak je predvsem pomembno, da se marsikaj iz zgodb izpusti. V današnjem primeru je to predvsem dejstvo, da migranti v veliki meri doprinašajo k britanskemu gospodarstvu. Nadaljuje Costide.

Izjava

Poročanje torej podpira splošen diskurz o migracijah, s čimer pomaga predvsem nekaterim političnim opcijam, v britanskem primeru predvsem strani UKIP, ki ji ravno na račun strašenja pred priseljenci raste podpora. Kje je v vsem skupaj vloga medijev, na kakšne spremembe v medijski sferi kažejo te oddaje in na kakšen način bi morali delovati?

Izjava

Odziv je v veliki meri prišel ne le s strani formalnih struktur, kot je romunska ambasada in romunsko zunanje ministrstvo, ampak tudi iz civilne družbe. Najbolj očiten primer ugovora je bil nedeljski protest pred BBC-jem, v katerem je sodelovalo par sto ljudi. S tihim protestom so želeli opozoriti na stereotipe, ki jih ustvarjajo tovrstne upodobitve migrantov. Več o odgovoru romunske skupnosti Flood.

Izjava

Odgovor skupnosti predstavi še Jolanda Costide, ki opozori, da gre le za prvi del serije, ki se bo nadaljevala v prihodnosti, a je glede na začetek težko pričakovati neki uravnotežen pogled.

Izjava

Stalno prisotne obtožbe in stereotipne predstave v javnosti lahko izjemno negativno vplivajo na posameznika, ki pripada določeni skupnosti, o kateri veljajo negativna prepričanja. Costide tako še pove, da je v Združenem kraljestvu v zadnjih letih porast organizacij in interesnih skupin na sploh, ki omogočajo pomoč posameznikom v soočanju z diskriminacijo.

Izjava

Romunskim migrantom, in predvidevamo lahko, da tudi drugim, je največja podpora torej lokalna skupnost in civilno-družbene organizacije, ki jih združujejo. Flood zaključi s pogledom na skupnost in razumevanje lastne identitete.

Izjava