Čečkarije po forumih in na socialnih omrežjih so si med seboj nenavadno podobne. Pametni, premišljeni zapisi imajo vselej vsaj trohico osebnega sporočila, drobno iskro vednosti, sicer bi najbrž ne bili plod osebnih razmišljanj; raznoliki so; beremo jih z veseljem in zvedavostjo. Troli imajo v sebi nekakšno betonsko poenotenje, sila podobni so si, pa če obravnavajo begunce, partizane, televizijske voditeljice ali košarko – dikcija je v njih zasopla, korak iz povedi v poved težak, okoren. Zdi se, ko da to poigravan je s čustvi, obračanje besed in slepo nasprotovanje vsakršni humani gesti ali pobudi prihaja iz ene same glave, iz neke imaginarne voditeljske sobe, kjer se delijo slovarji s stotimi besedami; kjer se delijo naloge, kako bedo in blato razširiti po čimveč kanalih. V JLA smo imeli predavanja o specialni vojni. Spominjam se nekega majorja, ki nam  je vneto razlagal, naj nikar ne odgovarjamo na tista pisma, ki od nas zahtevajo, da pišemo desetim osebam, sicer bomo mrtvi. “To pošilja naokrog CIA!” se je drl. “Ne nasedajte temu!” Prav podobno je s troli. Vsi prihajajo iz ene in iste centrale. Vsi pišejo ene in iste reči, samo tematsko se prilagodijo in naseljujejo po svetu. Ko jih zaslediš, ne veš, ali bi ponorel od jeze ali pa bi jih pustil, da sčasoma pocrkajo v svoji lastni nevednosti in zlobi. Takole je o trolih zadnjič zapisala Svetlana Slapšak:

"Ne, nima vsakdo pravice do svojega lastnega mnenja, če to ne izkazuje podatkov, ni točno, osnovano na logiki in ne ustreza splošnim humanističnim merilom; če je, drugače povedano, neumno. To potem niti ni mnenje, pač pa trolovska manipulacija, ki odpre prostro neumnosti in netoleranci. To, da neumnost nima pravice do diskurzivnega življenja, sploh ne pomeni nikakršne nevarnosti za demokracijo, kakor pogosto insinuirajo zagovorniki ‘lastnega mnenja’, pač pa obrnjeno, prostor demokracije povečuje."

V zadnjih letih se je razpaslo še nekaj osupljivega. Človek s teboj govori in govori, nenadoma pa reče: "Ampak to je moje osebno mnenje." Le zakaj to reče? Čigavo pa kot njegovo? Najbrž se v tej izjavi skriva tudi intenca, da povedano ni za javnost, a vseeno je bebava, kot je bebava vsa in vsakršna obsedenost z mnenji. Mnenje ima navsezadnje vsak otrok, mnenje ni nič posebnega – obsedenost z mnenji pa izkazuje, če rečem v jeziku Starih, hudo pomanjkanje stališč. In z njimi odgovornosti. Več ko kroži mnenj, manj je zanimanja za univerzalno vednost; ta se pojavi, kjer je mnenje postavljeno na svoje mesto, torej naravnano k folklori, mitu, satiri, sarkazmu ali ironiji, nikakor pa ne tam, kjer je mnenje zahteva po poslušnosti. Sploh pa ne tam, kjer je mnenje mentalni rinež za izkazovanje negativnosti, nehumanosti, podlosti in zvijač. Zadnje dni smo priča eskalaciji tovrstnih mnenj.  Kar zadeva begunke, begunce, so na površje priplavala preštevilna trupla, med njimi so tudi znana post-evropska trupla kakor ignoranca, pomanjkanje empatije, zloba, zavist in kar je takšnih reči. Te reči so strašno bizarne – navsezadnje vidimo, kako se papež osebno trudi za vrnitev krščanskih vrednot, troli pa mu jih sproti razbijajo. Napadejo vsakogar, ki si drzni, misliti spodbudno, človeško, z realistično mislijo na prihodnost.    

Pisci trolov seveda niso bralci Hegla, niso vešči v teoriji družbe, kaj šele študirani v antropologiji, sicer bi vedeli, da prihod beguncev, begunk v hipu povzroči tudi posebno socialno dinamiko, ki pripomore k lokalnemu in univerzalnemu blagostanju. Nikakor namreč ni res oziroma pri pametnih odločitvah in čuječnih državljankah, državljanih nikakor ni nujno, da se “begunska problematika” obesi na proračun in kogar koli oškoduje, prej bi rekli, da razrahlja še tiste spone, zaradi katerih sploh nastane revščina. Vsaka begunska oseba, če se tako izrazimo, je dodatek k razrešitvi lokalne bede. Kakor Sirija, Afganistan, Pakistan, Irak, vzemimo, prinesejo v Evropo več Evrope; v Evropo prinesejo tisto, česar tukaj že davno ni več, navsezadnje urbano kulturo, ki je več tisočletij starejša od te nedavne iz naših mladih mestih. In kako lahko piscu trola razložim, da zdravnik iz Damaska ne gre v Savdsko Arabijo ali Emirate kratko malo zato, ker je Sirija, kolikor je je še ostalo, zelo sekularna država? Sirija je seveda precej bolj sekularna država kot Slovenija, precej bolj sekularna kot Poljska, Hrvaška ali Slovaška. Pošiljati zdravnika iz Damaska, naj gre v Savdsko Arabijo ali Emirate, je približno tako, ko da bi evropskega ateista in humanista poslal na dodatno izobraževanje v Vatikan. In kako lahko trolu, ki nima niti malo zgodovinskega spomina, razložim, da je šlo miletsko pravo v Otomanskem imperiju tako daleč, da je nudilo zatočišče vsem tistim protestantom, ki jim je grozil vatikanski pogrom. Od Nizozemske do naših krajev najdemo veliko prebežnikov, ki so našli varnost prav v posebnem Otomanskem sistemu. Kako to razložiti trolu, ki zdajle besni nad begunci in begunkami? In kako ga prepoznati drugače kot potomca prav tistega protireformatorja krvavih rok, ki je naše vrle prednike pregnal v Carigrad samo zato, ker so hoteli poskrbeti za vzgojo in izobraževanje brez papeškega nadzora in vpliva? Ja, troli so tudi takšna naplavina. Saj vemo, da so globalen pojav, a tu imajo še posebej zadrgnjene nakane. Kakor v svoji miselnosti za pečjo in računalnikom zdaj na veliko razgaljajo vse svoje hudobije od škofa Hrena prek domobrancev do streljanja na begunce, tako se tudi podoba počasi kristalizira – nedavni dogodki pa so se strnili v jasno sliko, v kateri so odpuščanje kritičnih novinarjev in novinark, varnostniki v parkcu za Križankami, preobilje narodnozabavne glasbe v etru in cinizem do begunk, beguncev zmerom jasneje del ene in iste zgodbe, zgodbe ki nima nobene zveze z delitivjo na levico in desnico, pač pa je kratko malo zgodba z nekega provincialnega, dolga leta opuščenega trolejbusa. Obraščeni s travo, navdušeni nad gluho lozo, zavarovani s psevdonimi in junaški, ko gre za najubornejše, najšibkejše med name … Takšen in natanko takšen je tukajšnji fašizem. Saj vsak fašizem, kot se pri njem zmerom vidi sproti, pritlehen. Ta pa je še prihuljeno zapacan. Zlepa ga ne spereš z omrežja.