Dogajanje na mariborski univerzi, o katerem smo že poročali, počasi dobiva epilog. Če na hitro obnovimo - zaposlena na univerzi Petra Ujčič in Alen Vidonja sta prijavila Teodorja Lorenčiča, takrat še glavnega tajnika dotične univerze, in sicer zaradi mobinga ter spolnega nadlegovanja na delovnem mestu. Za razrešitev tega primera je bila ustanovljena posebna komisija univerze, ki je obtoženega Lorenčiča spoznala za krivega obtožb. Za tako hude kršitve se je od rektorja Tičarja pričakovalo, da bo tajnika Lorenčiča tudi ustrezno sankcioniral in mu odvzel pooblastila. Poleg tega je komisija univerze ugotovila, da je Lorenčič na položaju glavnega tajnika univerze ustvarjal sovražno ter žaljivo delovno okolje, in izdala mnenje, da posledično ni primeren za nikakršna vodilna mesta na univerzi. Toda rektor Tičar ga je le kolegionalno opozoril na nespametno početje in ga premestil na mesto pomočnika glavnega tajnika za odnose z javnostmi in promocijo. Ki prav tako spada med vodstvena delovna mesta. Takrat se je zganilo kar nekaj civilno družbenih in študentskih organizacij, sindikatov kot tudi profesoric ter profesorjev. Kot odziv na rektorjevo odločitev so nanj celo naslovili javno pismo, v katerem obsojajo rektorjevo ravnanje in zahtevajo intervencijo pristojnega ministrstva, da poskrbi, da bosta rektor Tičar in predvsem Lorenčič ustrezno sankcionirana. Pred njimi je sredi poletja tudi komisija za ženske v znanosti poslala dve pismi, naslovljeni na rektorja Tičarja, naj še enkrat dobro premisli svojo odločitev. Še spomladi pa je že Sindikat vzgoje, izobraževanja, znanosti in kulture ali krajše SVIZ rektorja v javnem pismu pozval, naj Lorenčiču nemudoma odvzame vsa pooblastila in izpelje postopke ugotavljanja njegove odgovornosti.

Rektor Tičar si je očitno vzel čas za premislek, saj je minilo kar nekaj časa, da se je v vodstvu mariborske univerze kaj premaknilo. Zadeva je dobila bizaren epilog - rektor Tičar je odpustil Petro Ujčič in Alena Vidonjo, sicer žrtvi mobinga in spolnega nadlegovanja s strani Lorenčiča. Zadeve sicer ni izpeljal eksplicitno, ampak pod pretvezo sistematizacije delovnih mest. Ta ukrep ukinja pomembnejši delovni mesti znotraj rektorata, ki ju zasedata omenjena, in sicer gre za delovno mesto pomočnika glavnega tajnika za gospodarske zadeve ter pomočnika glavnega tajnika za pravne zadeve. A da zadeva ne bi dobila tako neprimernega epiloga, je že poskrbel SVIZ, ki je pred nekaj dnevi že javno pozval rektorja Tičarja k odstopu. Po njihovih besedah naj bi rektor Igor Tičar moral biti prvi skrbnik ugleda mariborske univerze ter bi moral preprečiti ustvarjanje žaljivega in sovražnega delovnega okolja. Oglasil se je tudi Ženski lobi Slovenije, ki rektorja poziva k preklicu reorganizacije, torej načrtovane sistematizacije delovnih mest, po kateri bosta brez služb ostala delavka in delavec univerze, ki sta bila deležna mobinga in spolnega nadlegovanja. Prav tako kot SVIZ tudi Ženski lobi Slovenije pričakuje ustrezen disciplinski postopek napram Lorenčiču. Medtem Ujčič in Vidonja že napovedujeta tožbo zoper univerzo. Zanimivo in zaskrbljujoče pa je tudi dejstvo, da se od takšnega ravnanja ni distanciral niti Senat Univerze v Mariboru. Gre pri celotni zadevi le za simptomatično stvar, ki ni na univerzi nič nenavadnega? Je seksizem tako inherenten, da se ga ne zavedajo ali nočejo zavedati zaposleni na univerzi? Je akademska struktura tako hierarhična in avtokratična, da se res vsa moč koncentrira na vrhu in so rektor in njegovi kolegi nedotakljivi? Je tisti, ki se ne strinja z njimi ali se celo javno obrne proti njim, ob službo, kakor jasno kaže dotični primer?

Za komentar na dogajanje smo poklicali Marijo Bester Rogač, profesorico in predsednico Komisije za ženske v znanosti, ki je sicer ekspertno telo Ministrstva za izobraževanje, znanost in šport. Povzela je kratko zgodovino odnosa med njimi, rektorjem Tičarjem in Ministrstvom za izobraževanje, znanost in šport:

Izjava

Stojana Sorčana s pristojnega ministrstva smo tudi sami hoteli poklicati, a nam je odgovoril, da je ta teden žal na krompirjevih počitnicah. Nesreča pa taka!

Namesto ministrstva smo poklicali kar na Univerzo v Mariboru. Marija Javornik Krečič je profesorica in predsednica Visokošolskega sindikata Univerze v Mariboru:

Izjava

Marija Javornik Krečič opozori tudi na to, da gre za simptomatični primer, in ne za osamljen incident na univerzi:

Izjava

Iz vsega lahko potegnemo sklep, da univerza kot rigidna in močno hierarhična institucija proizvaja strukturne pogoje za koncentracijo moči v rokah manjšine na vrhu, in ki jih dela praktično nedotakljive. Lahko govorimo o akademski eliti, ki zaseda specifična strukturna mesta, ki ji omogočajo takšno obnašanje brez kakršnihkoli sankcij. Če citiramo Mosca, ki se ukvarja z elitizmom in označi premoč elite tako:

“Gospostvo organizirane manjšine, ki jo vodijo isti vzgibi, nad neorganizirano večino je neizogibno. Oblasti neke manjšine se ni mogoče upreti, kajti sleherni posameznik z večine je sam proti celoti organizirane manjšine. Medtem pa je manjšina organizirana ravno zato, ker je manjšina.”

A kot vidimo v tem primeru, se pritisk na elito - manjšino, ki jo v tem primeru predstavlja rektor Tičar in njegovo vladajoče omrežje, močno krepi. Proti tej vladajoči manjšini se organizirajo in povezujejo sindikati, civilno družbene iniciative, zaposleni na univerzi, študentke, študenti. Če torej po Moscu sklepamo o moči neke skupine glede na njeno stopnjo organiziranosti, lahko zaključimo, da se tako sedež rektorja Tičarja kot njegovo omrežje moči močno majeta. Gospostvo manjšine namreč ni nekaj nespremenljivega.