Študentski svet Univerze v Ljubljani in Komisija za doktorski študij so spisali 2 izjavi o tej problematiki. Eno so naslovili na ministrico, drugo pa na rektorja Univerze v Ljubljani Ivana Svetlika ter Predstojnico Doktorske šole  Aleksandro Kanjuo Mrčela. Prvega bomo prebrali v celoti, oba pa bosta objavljena na naši spletni strani.

Spoštovana gospa ministrica dr. Maja Makovec Brenčič,

predstavniki študentov Univerze v Ljubljani se želimo odzvati na vsebino in dogajanje okrog Uredbe o sofinanciranju doktorskega študija za šolsko leto 2016/2017, Uradni list RS, št. 50/16. Javna razprava o Uredbi je trajala nerazumno kratek čas - 2. 6.–10.6. 2016 - in to v obdobju, ko se študentje intenzivno pripravljamo na izpite, poleg tega pa nas ni nihče pozval k sodelovanju. Vse to je prispevalo k temu, da se nismo mogli odzvati takoj. Poudariti pa moramo, da bi se v vsakem primeru ponovno oglasili, predvsem zato, ker lahko šele sedaj celovito komentiramo dogajanje v zadnjih nekaj mesecih.

Študentje Vas torej prosimo, da obravnavate in upoštevate predloge, ki jih podajamo v nadaljevanju. Za začetek izražamo razočaranje nad dejstvom, da doktorski študij med letoma 2013 in 2016 sploh ni bil sofinanciran. Nekajletna prekinitev po izteku Inovativne sheme je pomenila katastrofalno situacijo za vse tedaj vpisane doktorske študente, saj je njihova finančna zmožnost – in ne njihova študijska sposobnost! – ponovno predstavljala glavni vstopni pogoj za študij na tretji stopnji. V tem pogledu pozdravljamo letošnjo Uredbo, ki bo nekaterim doktorskim študentom pokrila stroške šolnine. To bo pomenilo tudi dvig kakovosti doktorskega študija, saj bodo štipendirani študentje lahko več časa posvetili pisanju doktorske disertacije in manj skrbi, kako bodo zaslužili denar za pokritje visoke šolnine. Problem pa je, da jih bo morala večina izmed njih še vedno delati poleg študija, da bo lahko pokrila življenjske – in ostale – stroške. Nadalje podajamo splošni komentar o obliki sofinanciranja, kot ga prinaša Uredba. Študentje menimo, da tovrstne oblike sofinanciranja ne pomenijo sistemske rešitve, ki bi zagotovila permanentno financiranje doktorskega študija, ampak gre za začasne ukrepe. To je razvidno že iz tega, da za naslednje študijsko leto sploh ni nobenega zagotovila, da bo razpis za sofinanciranje doktorskega študija ponovno objavljen. Prav tako ni jasno, ali bodo študentje, ki so letos upravičeni do sofinanciranja, prejeli sredstva tudi v letu 2018. Takšno stanje se nam zdi nezaslišano, saj se lahko kadar koli ponovi situacija iz obdobja 2013–2016. Za kakovost doktorskega študija bi največ naredili, če bi zagotovili sistemsko financiranje, kot ga poznamo na prvi in drugi stopnji univerzitetnega študija. Doktorski študij je najvišja stopnja izobraževanja v Sloveniji, a hkrati je njegova izvedba sistemsko najmanj urejena, saj se ne izvaja v obliki javne službe in ni del rednih delovnih obveznosti profesorjev, temveč ima status popoldanske dopolnilne dejavnosti. Takšna ureditev že v osnovi ne more omogočati optimalnih pogojev za delo niti za mentorje, še manj pa za študente. Vladi in pristojnemu ministrstvu zato predlagamo, da doktorski študij sistemsko preuredi tako, da bo obstajal kot redna oblika študija. Redni doktorski študij mora pokrivati vse stroške doktorskega izobraževanja, vključno s štipendijo študentov. Želimo poudariti, da je pokritje stroškov študija premalo, saj mora kandidat imeti sredstva tudi za lastno preživetje, da se lahko resno posveča raziskovanju. Ob tem se zavedamo problema masifikacije, ki po doslejšnjih zgodovinskih izkušnjah vodi v padec kakovosti. To lahko preprečimo z ustreznimi selekcijskimi mehanizmi in s povečanim zaposlovanjem asistentov in profesorjev oziroma raziskovalcev.

V nadaljevanju se konkretneje omejujemo na vsebino Uredbe in opozarjamo še na naslednje:

1. Uredba za letošnje študijsko leto je predvidevala sredstva za približno 400 doktorskih študentov prvega, drugega in tretjega letnika. Za ta sredstva so imeli možnost kandidirati vsi javni in zasebni visokošolski zavodi v Sloveniji. Zavedamo se, da so bile štipendije podeljene najboljšim študentom, a zaradi zelo omejenih sredstev je verjetno izvisel marsikateri, še vedno potencialni kandidat. Z vidika kakovosti je zato škoda, da sredstva niso predvidena za večje število študentov. Večje število štipendij bo namreč pomenilo, da se ne bodo šolali zlasti tisti, ki si to lahko privoščijo, temveč vsi, ki so za to dovolj sposobni.

2. Ali bo kandidat financiran ali ne, ni odvisno le od njega, ampak tudi od tega, koliko doktorskih študentov, ki se jim bo sofinanciral študij po Uredbi, bo imel njegov mentor. Četrta alineja 9. člena Uredbe meddrugim določa, da ima lahko en mentor v posameznem študijskem letu največ dva takšna študenta katerega koli letnika doktorskega študija. Če bo imel določen mentor naprimer tri uspešne doktorske kandidate, bosta do sofinanciranja upravičena le dva. Nek drug profesor pa bo imel denimo le enega kandidata, ki bo slabši od omenjenih treh, a bo kljub temu imel večjo verjetnost, da bo prejel sofinanciranje. Ta kriterij je torej krivičen in diskriminatoren do študentov, še posebej v luči dejstva, da imajo boljši profesorji tudi več - boljših - doktorskih študentov. Ob tem dodajamo, da ima lahko mentor na Univerzi v Ljubljani največ pet doktorskih študentov hkrati, kar je varovalka kakovosti. V tem pogledu je kriterij dva študenta na mentorja arbitraren in neutemeljen, zato predlagamo, da navedeno določilo odstranite oziroma ga preoblikujete tako, da so do sofinanciranja upravičeni vsi doktorandi pri istem mentorju, v kolikor za to izkazujejo zahtevane pogoje.

3. Problematično se nam zdi, da je bil letošnji razpis Ministrstva za izobraževanje, znanost in šport objavljen šele 5. 8. 2016. Predlog Uredbe z dne 2. 6. 2016 je v 4. členu določal, da ministrstvo pripravi in objavi razpis najpozneje do 15. 7. Za prihodnje šolsko leto. Nato je bil v sprejeti Uredbi - Uradni list RS, št. 50/16 – ta je začela veljati 16. 7. 2016, torej dan pozneje, ko bi lahko bil razpis po prvotnih načrtih že zunaj! – dodan 12. člen, ki je relativiziral 4. člen z dikcijo, da se ne glede na to javni razpis za študijsko leto 2016/2017 objavi najpozneje do 19. 8. 2016. Drugi problem predstavlja izjemno pozno izdan Sklep o izpolnjevanju pogojev za objavo razpisa za sofinanciranje, ki ga je naša univerza uradno prejela šele 13. 10. 2016. To je pomenilo, da do takrat ni bilo mogoče objaviti razpisa za sofinanciranje doktorskega študija, čeprav je bil ta že pripravljen, saj je bilo najprej predvideno, da bo objavljen že 30. 9. 2016.

Prestavljanje rokov ima negativne učinke predvsem na študente, saj so bili šele v decembru 2016 seznanjeni z informacijo, ali je njihov študij sofinanciran ali ne. Zahtevamo, da se za nadaljnje generacije 4. člen Uredbe preoblikuje tako, da ministrstvo pripravi in objavi razpis najpozneje do 15. 1. za prihodnje šolsko leto, in sicer zato, da bo kandidatom do objave razpisa za vpis na doktorski študij – ta je običajno objavljen na začetku februarja – že znano, ali bodo imeli možnost sofinanciranja ali ne. Če bo razpis objavljen dovolj zgodaj, bo tudi Univerza v Ljubljani lahko pravočasno izpeljala vse postopke v povezavi z razpisom o sofinanciranju doktorskega študija in tako bo lahko študentom veliko prej znana informacija o morebitnem sofinanciranju. Zahtevamo tudi, da se visokošolskim institucijam izda Sklep o izpolnjevanju pogojev za objavo razpisa za sofinanciranje takoj potem, ko so znani rezultati razpisa. Če povzamemo vsebino Uredbe in dogajanje okrog nje v zadnjih nekaj mesecih, lahko sklenemo, da se nam zdi sramotno in nedopustno, da so se morali študentje prijavljati v takšnih pogojih. Zaskrbljujoče in nezaslišano se nam zdi tudi to, da univerzitetna in širša visokošolska javnost ni reagirala na sporna določila Uredbe, ki so v popolnem nasprotju s poslanstvom intelektualnega delovanja. Študentje upamo, da boste navedene probleme prepoznali kot relevantne. Njihova ureditev bo pomenila občutno izboljšanje delovanja doktorskega študija v Sloveniji. Kot prioriteto izpostavljamo preoblikovanje doktorskega študija v redno oblika študija, ki se izvaja v obliki javne službe. Predlagamo, da dotično ministrstvo čim prej oblikuje delovno skupino, ki se bo lotila priprave zakonodaje na tem področju. Kot naslednje predlagamo ustanovitev dodatne delovne skupine, ki bo preučila naše komentarje k Uredbi in jih v čim krajšem času uskladila s trenutnim besedilom. Za konec poudarjamo, da smo vedno pripravljeni na dialog in sodelovanje, zato prosimo, da nas v vseh nadaljnjih pripravah in spremembah zakonodaje na področju visokega šolstva povabite k razpravi.

Študentski pozdrav!

Pripravili:

Rok Smrdelj, predstavnik študentov v Komisiji za doktorski študij UL

Matej Drobnič, Predsednik Študentskega sveta UL