Spoštovani rektor prof. dr. Ivan Svetlik,

spoštovana predstojnica Doktorske šole prof. dr. Aleksandra Kanjuo Mrčela,

predstavniki študentov Univerze v Ljubljani se s pričujočo izjavo odzivamo na vsebino Javnega razpisa za sofinanciranje doktorskih študentov – generacija 2016. Ob tem še izpostavljamo in komentiramo glavne probleme doktorskega študija na Univerzi v Ljubljani ter predlagamo rešitve zanje. Glede letošnjega razpisa najprej izpostavljamo problem zelo kratkega, zgolj osemdnevnega roka (le šest delovnih dni) za prijavo na razpis (12. 10.–20. 10. 2016). Zahtevamo, da rok za prijavo za naslednje generacije traja najmanj štirinajst delovnih dni, saj lahko zbiranje ustreznih dokazil in pridobitev mentorjevega podpisa vzame znatno več kot šest dni, sploh v primeru, da mentor takrat ni razpoložljiv. Takšni pogoji prijave postavljajo kandidate v stresen in negotov položaj . Razumemo, da se je letos mudilo zaradi izjemno pozno izdanega Sklepa o izpolnjevanju pogojev za objavo razpisa za sofinanciranje, a za vnaprej prosimo, da upoštevate naš predlog. Problematično se nam zdi, da se kot pravočasna »šteje vloga, ki je do 20. 10. 2016 do 12. ure prispela v vložišče univerze in je bila do tega roka tudi elektronsko oddana, ne glede na vrsto prenosa pošiljke«. Za nadaljnje razpise predlagamo, da se v primeru navadne pošte kot pravočasna šteje vloga, ki je bila najkasneje zadnji dan razpisa oddana na pošto, pri čemer šteje datum žiga. Kandidati namreč ne morejo biti krivi, če njihova vloga zaradi objektivnih razlogov ne prispe pravočasno do naslovnika. V povezavi s tem se nam zdi sporno, da se v primeru enako ocenjenih vlog določi, da ima prednost vloga, ki je prej prispela na univerzo. To je najbolj nepravično do tistih študentov, ki ne morejo takoj priti do mentorjevega podpisa oziroma ustreznih dokazil. Še hujši selekcijski kriterij, ki sledi vsem izčrpanim možnostim, je javni žreb, na katerega študentje nimajo nobenega vpliva. Z vpeljavo takšnih mehanizmov se popolnoma razvrednotijo kriteriji, ki merijo študentov uspeh (povprečna ocena, članki, nagrade ...). Zahtevamo, da se oba problematična kriterija v razpisih za naslednje generacije odstranita in nadomestita s kriteriji, ki merijo kandidatovo študijsko sposobnost.

Z vidika kakovosti in internacionalizacije se nam zdi nedopustno, da letošnji razpis ni bil preveden v angleščino za tuje študente. To je še toliko bolj nenavadno zato, ker naj bi bila internacionalizacija ena izmed glavnih usmeritev trenutnega vodstva univerze. Na srečo je Pedagoška fakulteta Univerze v Ljubljani poskrbela za angleški prevod razpisne dokumentacije, ki pa ni bila del uradnega razpisa (torej ni bila objavljena skupaj s slovenskim razpisom na spletni strani univerze in zato kot neuradni dokument ni mogla biti podlaga v primeru ugovorov), ampak je bila posredovana zaposlenim v referate članic, kjer so z njo pomagali tujim kandidatom. Zahtevamo, da se razpisna dokumentacija za naslednje generacije prevede tudi v angleščino in se kot del uradnega razpisa objavi skupaj s slovenskim razpisom. Nadalje se osredotočamo na splošne probleme doktorskega študija na naši univerzi. Kot smo že zapisali v izjavi za gospo ministrico, vidimo glavni problem doktorskega študija v tem, da ni sistemsko financiran tako kot študij na prvi in drugi stopnji. Doktorski študij je najvišja stopnja izobraževanja v Sloveniji, a hkrati je njegova izvedba sistemsko najmanj urejena, saj se ne izvaja v obliki javne službe in ni del rednih delovnih obveznosti profesorjev, temveč ima status popoldanske dopolnilne dejavnosti. Takšna ureditev že v osnovi ne more omogočati optimalnih pogojev za delo niti za mentorje, še manj pa za študente. Študentje si želimo, da se doktorski študij preoblikuje v redni študij, ki se izvaja v obliki javne službe. Zavedamo se, da gre za velikopotezno spremembo, zato si močno želimo vaše podpore. Naprošamo vas, da nas javno podprete v tej ideji in jo zagovarjate v vseh formalnih in neformalnih pogovorih z Ministrstvom za izobraževanje, znanost in šport. Verjamemo, da nam s skupnimi močmi to lahko uspe doseči.

Kot drugi temeljni problem izpostavljamo šolnine na doktorskem študiju. Njihov učinek je ta, da se ne vpisujejo najboljši in najobetavnejši kandidati, ampak predvsemtisti, ki imajo dovolj sredstev. Študentom se zdi nesprejemljivo, da je doktorski študij na javni univerzi organiziran kot izredni študij, ki ima status tržne dejavnosti. Če želimo imeti kakovosten doktorski študij, ki je namenjen najboljšim študentom, potem ne smemo dovoliti, da šolnina predstavlja glavni vstopni pogoj. Zahtevamo, dase ukinejo šolnine na vseh doktorskih študijskih programih Univerze v Ljubljani, njihovo vlogo pa naj prevzamejo proračunska sredstva in ustreznejši selekcijski mehanizmi, ki bodo merili kandidatovo sposobnost, ne pa njegovo plačilno zmožnost!

Poudarjamo, da se mora javna univerza, ki naj bi bila zaščitnica kritičnega mišljenja, zoperstavljati vsesplošno naraščajoči komercializaciji, ki se na področju doktorskega študija kaže v tem, da se šolnine iz leta v leto povečujejo. S tem se na Univerzi v Ljubljani krepi neoliberalna agenda, ki uničuje našo temeljno civilizacijsko pridobitev, tj. dostop do javnega in brezplačnega šolstva. Šolnine na doktorskem študiju v nobenem pogledu ne opravljajo svoje vloge. Za članice niso ekonomsko pomembna kategorija, saj so premajhne, da bi pokrile vse stroške študija (oziroma omogočale njegovo kakovostno izvedbo), hkrati pa so neprimeren selekcijski mehanizem. To je še en razlog, zakaj jih je treba odpraviti in nadomestiti s proračunskim denarjem.

Da so za študente šolnine previsoke, izpričuje tudi dejstvo, da je kar na sedmih (od skupno dvajsetih) doktorskih študijskih programih šolnina za posamezni letnik višja od 4.000,00 €. Do tega zneska je zagotovljeno sofinanciranje po letošnji Uredbi. Študentje, ki so se vpisali na navedene programe in so prejeli sofinanciranje, bodo morali doplačati razliko iz lastnih sredstev, saj je šolnina na njihovih programih višjakot na ostalih dvanajstih, na njeno višino pa sami ne morejo vplivati. To jih postavlja v neenak položaj s kolegi, vpisanimi na doktorske študijske programe z nižjo šolnino.

Kot tretji glavni problem, ki ga opažamo zlasti na programu Humanistika in družboslovje, izpostavljamo premajhno fizično navezanost doktorskih študentov na fakulteto, na katero so vpisani. To je razvidno tudi iz tega, da so doktorski študentje znotraj istih programov premalo medsebojno povezani. V ta namen predlagamo oblikovanje raziskovalnih skupnosti. Takšno skupnost lahko simbolizira določena predavalnica na fakulteti, kjer lahko študentje vključno z mentorji izmenjujejo poglede, debatirajo o idejah, skupaj razrešujejo lastne raziskovalne zagate, predvsem pa lahko kolegom in mentorjem vsakih nekaj mesecev poročajo o svojih raziskovalnih izsledkih. S takšnim načinom dela bo kandidatovo raziskovalno delo nenehno izpostavljeno kritičnemu preverjanju. Obstoj tovrstnih raziskovalnih skupnosti vidimo kot pogoj za optimalno in vrhunsko raziskovanje. Doktorski študentje bodo lahko raziskovalna dognanja predstavljali tudi študentom na prvi in drugi stopnji študija, s čimer bodo popolnoma integrirani v raziskovalno in pedagoško delo na fakulteti.

Naše zahteve lahko strnemo v tri točke. Prvič, doktorski študij naj se preoblikuje v redni študij, ki se izvaja v obliki javne službe. Vodstvo univerze pri tem prosimo zapodporo.

Drugič, ukinejo naj se šolnine na vseh doktorskih študijskih programih, njihovo vlogo kot selekcijskega kriterija pa naj prevzamejo mehanizmi, ki bodo merili kandidatovo znanje. Tretjič, oblikujejo naj se raziskovalne skupnosti doktorskih študentov in njihovih mentorjev. Študentje smo prepričani, da bo realizacija navedenih ukrepov v temeljih izboljšala kakovost doktorskega študija na naši univerzi. Ob tem se zavedamo, da vodstvo univerze nima neposrednega vpliva na sistemsko urejanje področja doktorskega študija, saj je to v pristojnosti ministrstva. Podobno je z določanjem višine šolnin, ki zadeva članice oziroma druge pristojne organe. Zaradi tega za začetek predlagamo, da Komisija za doktorski študij UL v sodelovanju s Komisijo za kakovost UL pripravi seznam priporočil za dvig kakovosti doktorskega študija. Na tem seznamu, ki lahko predstavlja tudi orientacijo za nadaljnji razvoj doktorskega študija na naši univerzi, naj bodo med prioritetami navedene zahteve, ki jih podajamo v izjavi. Študentje si želimo, da naše zahteve postanejo tudi uradna stališča univerze. Četudi vodstvo univerze nima dejanskih vzvodov moči za reševanje problema doktorskega študija na sistemski ravni, lahko s takšnimi gestami, kot je predlagani seznam, vseeno vpliva na miselno podnebje naše univerze. Vpliva torej lahko na to, da se začnejo našteti predlogi čimprej uresničevati.

Študentski pozdrav!

Pripravil:

Rok Smrdelj, predstavnik študentov v KDRŠ UL

Matej Drobnič, Predsednik Študentskega sveta UL