Univerza v razsulu

Čeprav se je pred tednom dni zdelo, da je po začasni odstavitvi dekana Vlatka Previšića situacija na zagrebški filozofski fakulteti končno končana, le-ta pravzaprav sploh še ni prispela do svojega vrhunca. V preteklih tednih se je pripetilo ogromno, zato je najbolje, da začnemo opisovati po vrsti. Seveda, ne od začetka, saj se sploh ne ve, kdaj je bil začetek. Začeli bomo in medias res, ko je zgodba postala najbolj zanimiva.

Oglejmo si najprej, kaj je bilo z dekanom Previšićem. Rektor zagrebške univerze Damir Boras, je na Ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport naslovil vprašanje, če ima profesor dekan Previšić pravico ostati dekan kljub temu, da ima več kot sedemdeset let in bi se moral upokojiti. Ministrstvo je odgovorilo, da zakonska osnova, po kateri bi Previšić lahko podaljšal svojo delovno pogodbo, ne obstaja. Na prvi dan akademskega leta, 3. oktobra, je sledil izreden sestanek Senata Univerze, na katerem je bil Previšić suspendiran, ker je še vedno opravljal službo dekana - čeprav samo nekaj ur. To je bila voda na mlin tudi samemu Previšiću, ker je bil odstavljen zaradi svojih let in ne zaradi slabega vodenja fakultete. Medtem pa je vsem jasno, da je bila razlog njegove zamenjave grožnja blokade Filozofske fakultete, izglasovana na plenumu te iste fakultete. Čeprav je bila omenjena odločitev za Previšića koristna, je vseeno upal, da ga bo Senat obdržal na mestu dekana, tako da je bil po sestanku primoran bežati od novinarjev, ki jim je pred tem obljubljal izjave.

Senat je na tem istem sestanku imenoval vršilca dolžnosti dekana, ki naj bi funkcijo opravljal do izbora novega dekana. Za v.d.-ja dekana je bil izbran profesor Željko Holjevac, dozdajšnji prodekan za organizacijo in razvoj, sicer tudi desna roka Vlatka Previšića. S tem si je Boras zopet zagotovil svojega človeka na čelu Filozofske fakultete. Vendar se tu zgodba še ne konča. Senat je očitno prekršil svoje pristojnosti, ker je imenoval tudi vršilca dolžnosti prodekana, kljub temu da takšno imenovanje s strani senata ni nikjer omenjeno v statutu ali pravilniku. Prodekani so, uganili boste, prav tako dobri sodelavci tako Vlatka Previšića kot vršilca dolžnosti dekana, Željka Holjevaca. Eden izmed prodekanov je tudi član organizacije Opus Dei, ki deluje kot neke vrste sekta katoliške cerkve.

Senat se je ukvarjal z različnimi zadevami, pozabil pa je, da v Svetu Filozofske fakultete ni več študentov, zato ker jih je ta isti senat vrgel iz Sveta. Razlog za to je bil, da so študentje namesto 15 % predstavljali 14,6 % članov Sveta, hkrati pa jih je bilo več kot članov Študentskega zbora. Več kot v študentskem zboru jih je bilo zato, ker dekan za dodatna mesta v zboru ni želel razpisati volitev. V tem času je bilo ugotovljeno, da še vsaj deset drugih fakultet ne spoštuje tega pravila, vendarle pa tam študentski zbor nemoteno deluje v Svetu.

Senat svoje odločitve ni preklical in trenutno so študentje Filozofske fakultete še vedno brez svojih predstavnikov v Svetu. Zaradi tega je Iniciativa profesorjev in profesoric Sveta Filozofske fakultete zopet prebrala svoja stališča na prvem sestanku Sveta, ki je potekal 14. oktobra. Izpostavili so, da ne želijo sodelovati v Svetu, ki je nepopoln, saj v njem ni študentov. Nadalje so razglasili, da se zdaj vidi, da težava ni bil zgolj bivši dekan, temveč tudi rektor, ki namesto da bi zagotavljal statutarnost in legalno delovanje Univerze, nenehno proizvaja pravni kaos in globoke spore. Po tem, ko so profesorji prebrali svoja stališča, jih je večina zapustila sestanek in na ta način so zrušili kvorum. S tem se je dokazalo, da tudi začasni dekan ne zmore zagotoviti sestanka Sveta. Paraliza delovanja Sveta in tudi cele fakultete, ki je odvisna od odločitev Sveta, se nadaljuje.

Čeprav je Boras mislil, da si bo z zamenjavo Previšića opral roke in ostal zaščiten na poziciji rektorja, pa izgleda, da se tudi njemu ne piše dobro. Spomnimo, Boras je že kot bivši dekan, Previšićev predhodnik, injiciral sporno sodelovanje s Katoliško bogoslužno fakulteto in je kasneje kot rektor nagovoril dekana Previšića, da se te pogodbe o sodelovanju podpišejo. Zakaj? Zato ker je Boras, da bi postal rektor, potreboval še nekaj glasov in se je zato dogovoril s predstavniki cerkve, češ “vi meni dajte še par glasov, jaz pa vam omogočim sodelovanje s Filozofsko”. Borasu je šlo vse po načrtu, dokler ni naletel na plenum, direktno demokratično telo, ki je reklo “ni več zajebancije”.

Boras ni pričakoval, da Filofaks ne bo edini, ki se bo uprl. Pred nekaj dnevi so tudi študentje Tekstilno-tehnološke fakultete organizirali plenum. Ker jih dekanja zaradi varnostnih razlogov ni spustila v stavbo, so plenum izvedli pod milim nebom kar na dežju. Na plenumu so zahtevali odstop dekanje Sandre Bichof in njenih prodekanov, ker fakulteta v času njihovih mandatov posluje ilegalno. Eden od primerov je sumljiv vpis v absolventski staž, pri katerem je vprašljivo, kakšen status imajo ti študentje in ali so pravno gledano sploh študentje? Nadalje, nekateri študenti so fakulteti plačali šolnine, ki v elektronskem sistemu sploh niso zabeležene. Prav tako so študentje obtožili prodekanjo za finance, Edito Vujasinović, da njene izpite opravi zgolj 13 % študentov. Razlog naj bi bil zaračunavanje stroškov opravljanja izpita študentom, vse s ciljem polnjenja blagajne fakultete. Kakšna podjetnost! Metanje študentov, ker niso opravili izpita, da bo nato lahko rekla, kako super dekanja je bila in zahtevala še en mandat.

Plenum Tekstilno-tehnološke fakultete je bil izveden ravno danes, jutri pa bo potekal plenum na Filozofski fakulteti. Če dekanja TTF-ja ne bo odstopila, bodo študenti verjetno pozvali k odstopu rektorja Borasa. Slednjemu se ne piše dobro, izgleda kot da rektorska stolica postaja vse bolj majava, Boras pa lahko pade. V prid temu govori tudi nova stran na Facebooku, imenovana “Podpora študentom: Odstop rektorja Borasa”, za katero avtor tega besedila ne ve, kdo jo je zasnoval.

Nedolgo nazaj je bilo vprašanje “Kaj bo s Filozofsko?”, zdaj pa nas zanima “Kaj bo z Univerzo v Zagrebu?” Situacija je napeta, spori so ogromni, Univerza je praktično v razsulu. Kje bo počilo? Se bo na kateri izmed fakultet zgodila blokada ali pa bo Boras, česar osebno ne verjamem, odšel sam?

General Željko Glasnović, novi parlamentarni zastopnik za hrvaške izseljence, je pred tremi tedni rekel, da nasprotovanja na Filofaksu vodijo “komunistke z neobritimi nogami in manjšinska banda v sestavi dvestotih anarhistov in boljševističnih satanistov” in da se morajo problemi na Filofaksu rešiti s “pendrekom in solzivcem”. V nadaljevanju je gospod zastopnik predlagal “ustanovite fundacije, ki bi omogočila enosmerno nepovratno potovanje mladih titoistov in njihovih voditeljev z neobritimi nogami v Pjongjang”. Le kaj bo imel ta isti general za povedati zdaj, ko se je upor razširil tudi na druge fakultete. Jaz mislim, da je najbolje, da ne govori nič.

Problem na Univerzi je pravzaprav preslikava problema v družbi. Hrvaška očitno potrebuje še veliko časa, da reši svoje nepotrebno ustvarjene težave in postane moderna, sekularna in demokratična država.

Za Radio Študent iz Zagreba: Denis Gaščič.

Prevod iz hrvaščine: Staša Jovanović