Nastanek življenja na Zemlji je ena izmed večjih še nerešenih ugank v znanosti. Čeprav dokončnega dokaza o poteku razvoja življenja iz nežive materije verjetno nikoli ne bomo dobili, nam razni modeli ponujajo možne razlage procesov, ki so se odvijali na mladi Zemlji.

Morda najbolj znan primer takšnega modela je Millerjev poskus. V njem je Stanley Miller s sodelavci, ob replikaciji zemeljskih razmer izpred 4 milijard let, uspel v laboratoriju ustvariti veliko organskih molekul, nujnih za tvorbo življenja. Česar pa v poskusu niso uspeli dobiti, so gradniki našega dednega materiala, torej DNK in RNK .

Prav to pa je uspelo raziskovalcem in raziskovalkam z  univerze v Nici, ki so pokazali na možno stvarjenje gradnika RNK-ja, sladkorja riboze, na kometih. To so dosegli z ustvarjanjem umetnih kometov iz mešanice vode, metana in amonijaka, izpostavljene temperaturi 200 stopinj Celzija pod ničlo. Takšne umetne komete so nato obsevali z ultravijolično svetlobo, kar ni nepogost pojav v vesolju. Nato pa so jih segreli na sobno temperaturo, kar bi se zgodilo, ko bi kot meteoriti padli na Zemljo. V takšnih razmerah so uspeli na umetnem kometu ustvariti več vrst sladkorjev, med drugim tudi ribozo.

Dokaza obstoja riboze na naravnih kometih še nimamo. Kljub temu je predlagani model avtorjev zgrajen na ne preveč daljnosežnih predpostavkah. Tako naj bi riboza s kometov skupaj z drugimi spojinami na Zemlji tvorila mešanico molekul, iz katerih so nastala prva živa bitja. Do odgovora na vprašanje, kako so se organske molekule organizirale v življenje, pa nas čaka še dolga pot.  

Litij je kovina, ki se kot zdravilo že vrsto let uporablja pri zdravljenju manične depresije oziroma bipolarne motnje. Kot kaže zadnja študija, objavljena v Cell Reports, pa ima litij tudi sposobnost podaljšanja preživetja in obrambe pred stresnimi dejavniki.

V poskusih na odraslih vinskih mušicah, ki so jih za krajši čas izpostavili nizkim odmerkom litija, so se angleški raziskovalci osredotočili na encim GSK-3. Ta encim tako pri mušicah kot pri sesalcih v celičnem jedru uravnava izražanje transkripcijskega faktorja NRF-2. Izkazalo se je, da litij preko inhibicije omenjenega encima poveča izražanje NRF-2, posledica česar je podaljašnje življenja.

Tako so vinske mušice, izpostavljene litiju, izkusile podaljšanje sicer zelo kratke življenjske dobe in povečanje odpornosti na oksidativni stres. Poleg tega so pri vinskih mušicah opazili tudi znižanje ravni maščob kljub nezdravi prehrani z visoko vsebnostjo sladkorjev. Litij sicer ni prva na trgu prisotna zdravilna učinkovina, za katero velja, da ima sposobnost podaljšanja življenjske dobe. Nove ugotovitve pa sedaj odpirajo vrata novi skupini zdravil, imenovanim inhibitorji GSK-3. Ti imajo potencial za zdravljenje številnih bolezni živčevja in debelosti, obetaven pa je tudi njihov morebiten učinek pri upočasnjevanju staranja.

Sladkorje na kometih in svojo dozo litija sta iskala Arne in Andrea.