Novembra sta bili objavljeni dve raziskavi na temo razlik v položaju med moškimi in ženskami na področju znanosti. V reviji The Scientist so bili objavljeni rezultati anket o plačah raziskovalcev in raziskovalk naravoslovnih znanosti. Ankete je rešilo okoli štiri tisoč uporabnikov in uporabnic interneta.

Rezultati anketiranih oseb kažejo, da v povprečju ženske znanstvenice z doktoratom v Združenih državah Amerike na leto zaslužijo za 31 odstotkov manj kot njihovi moški sodelavci. Do razlike naj bi v povprečju prišlo zato, ker si ženske izberejo takšna področja raziskovanja, ki so v splošnem slabše financirana.

V anketah so obravnavali tudi zastopanost žensk na različnih področjih naravoslovja. Na področju bioinformatike je žensk le 23 odstotkov, podobno nizko so zastopane na področjih odkrivanja zdravil, biokemije, kemije in okoljske biologije. Največ žensk, in sicer 57 odstotkov, pa je zaposlenih na področju mikrobiologije in genetike, kjer se pojavlja tudi naraščajoči trend  financiranja. V prihodnosti bi bilo morda zanimivo pogledati, kakšna je razlika v plači med spoloma pri raziskovalcih istega področja.

V rezultatih ankete navajajo tudi, da naj bi 11 odstotkov žensk imelo nižje plače zaradi poroke in otrok. Tako naj bi zaradi družinskih dolžnosti manj časa namenile karieri. Da problem v resnici tiči drugje, lahko sklepamo iz statistike druge raziskave, objavljene ta mesec v reviji PLOS Biology. Avtorica raziskave se je osredotočila na pogostost znanstvenic v raziskovalnih kolektivih in na položaj imena avtoric v objavljenih člankih, saj to pomembno vpliva na njihovo kariero.

Po letu 1990 je postalo skupinsko delo in objavljanje v znanosti zelo pogosto. Članki z večjim številom avtorjev iz različnih držav so citirani pogosteje. Deljeno avtorstvo lahko razumemo kot posledico hitrejšega pretoka informacij med znanstveniki, enostavnejšega transporta in vedno večje interdisciplinarnosti raziskav. Kljub omenjenim spremembam v načinu življenja pa en parameter ostaja konstanta. Ženske so kot avtorice v znanstvenih člankih še vedno manj zastopane kot njihovi moški kolegi.

Avtorica raziskave navaja, da so ženske raziskovalke redkeje navedene na prvem ali prestižnem zadnjem mestu znanstvenega članka. Globalno gledano ženskam pripada manj kot 30 odstotkov soavtorstev člankov. Posledično prejmejo manj financiranja, drugi znanstveniki in znanstvenice pa njihovo delo citirajo redkeje. Ženski spol je prav tako manjšinsko zastopan v uredniških odborih znanstvenih revij.

Na kratko smo preverili tudi stanje pri nas. Po podatkih Statističnega urada Slovenije iz leta 2010 naj bi ženske na področju strokovne, znanstvene in tehnične dejavnosti zaslužile 12 odstotkov manj na leto kot moški sodelavci. Večja pa je razlika statistične ocene iz leta 2012 o bruto letnem zaslužku oseb z doktoratom. V poslovnem sektorju so raziskovalke z doktoratom plačane celo več kot njihovi moški sodelavci. V državnem, visokošolskem in drugih izobraževalnih sektorjih pa je situacija seveda obrnjena.

Obe raziskavi samo ponovno kažeta na dejstvo, da znanstveno prakso pogojuje družba, v katero je ta vpeta, in kot takšna reproducira družbena razmerja. Med drugim tudi spolno diskriminacijo. Pregledne analize stanja vedno znova potrjujejo, da se je za enakopraven položaj žensk še vedno treba boriti.

O neenakosti se je zapisalo Urši.