deep2nav

V obdobju med 4. in 11. junijem 2018 bo na vaša vprašanja odgovarjala evropska poslanka Tanja Fajon.

Tanja Fajon je poslanka Skupine naprednega zavezništva socialistov in demokratov v Evropskem parlamentu. Na tem položaju je že od leta 2009, pred tem pa je 8 let delala kot dopisnica iz Bruslja za Radiotelevizijo Slovenija. Je diplomirana novinarka, študij je zaključila na Fakulteti za družbene vede v Ljubljani, podiplomski študij mednarodne politike pa je opravila na Univerzi v Parizu. Kot novinarka je delala tudi za Radio Glas Ljubljana, časopis Republika in televizijsko mrežo CNN.

Funkcije v Evropskem parlamentu:


7. 6. 2018 22.20
Vzdevek: 
kino europa
Glasovanje: 
No votes yet
Koliko se izven delovnih obveznosti družite s poslanci iz nesorodnih strank?
Odgovarja Tanja Fajon
Nisem obremenjena s tem, kdo je iz katere politične stranke. Če mi je kot oseba všeč, politična pripadnost ne igra nobene vloge. Nasprotno, z ljudmi, ki so sposobni poslušati in se pogovarjati, mi je zanimivo deliti mnenja. Rada imam ljudi, ki so iskreni.

8. 6. 2018 13.55
Vzdevek: 
Volilka
Glasovanje: 
No votes yet
Boste naslednje leto še enkrat kandidirali za evropsko poslanko?
Odgovarja Tanja Fajon
Žal je za odgovor še preuranjeno. Odvisno bo od več dejavnikov. Delo v Evropskem parlamentu opravljam z veseljem in vanj vlagam veliko energije. In če bom verjela, da mi lahko volivci zaupajo še en mandat in mi bo to podporo izkazala tudi moja stranka SD, bom seveda razmišljala tudi v tej smeri.

8. 6. 2018 13.58
Vzdevek: 
Trdnjava Evropa
Glasovanje: 
No votes yet
EU se zavzema za prosto trgovino in prost pretok kapitala z državami širom sveta. Na vse pretege pa skuša omejiti prost pretok ljudi iz drugih delov sveta. Kako kot socialdemokratka gledate na to nesimetrijo v "odprtosti svetu"?
Odgovarja Tanja Fajon
Svoboščine prostega pretoka ljudi, kapitala, storitev in dela obstajajo v EU med državami članicami, navzven pa so bile in so še vedno omejene. S tem ko uporablja selektivno migracijsko politiko, se EU prav nič ne razlikuje od drugih delov sveta. Nujno pa bi bilo, in za to si prizadevam v EP, to politiko dvigniti na nadnacionalno raven in se s skupnim načrtovanjem in primernejšimi postopki zoperstaviti demografski krizi. Kar se tiče prostotrgovinskih sporazumov EU pri njihovem oblikovanju pogosto uporablja različne varovalke, nekateri od takih sporazumov celo niso bili sprejeti, tako da regulacija vendarle obstaja. Če ciljate na begunsko krizo, pa je jasno, da bi EU z delujočo migrantsko in azilno politiko ter sodelovanjem vseh članic lahko bistveno bolje in v svoj prid izkoristila dejstvo, da je postala zaželena celina za delo in življenje.

11. 6. 2018 00.20
Vzdevek: 
Ora
Glasovanje: 
No votes yet
Kakšen je Aleksandar Vučić osebno?
Odgovarja Tanja Fajon
S srbskim predsednikom sva se srečala le nekajkrat, večinoma med mojimi uradnimi obiski v Beogradu in enkrat ali dvakrat v Bruslju. Pušča vtis, da je ambiciozen in delaven. V javnosti pogosto kritizira moje izjave glede zaskrbljenosti nad vladavino prava v Srbiji in enkrat mi je celo na sestanku med uradnim obiskom delegacije Evropskega parlamenta rekel, da bo z veseljem odgovoril na vsa moja vprašanja o svobodi medijev in stanju novinarstva v Srbiji. Vsi smo bili presenečeni, saj to sploh ni bila tema sestanka.

12. 6. 2018 08.52
Vzdevek: 
vprašaj
Glasovanje: 
No votes yet
Pozdravljeni, na družabnih omrežjih me je pred volitvami zmotila agresivnost nekaterih ljudi, predvsem volilcev SDS, potem pa sem prebrala članek v Mladini, da so: 'Družabna omrežja so polna lažnih profilov, v predvolilnem času pa se število teh poveča. Pri nekaterih niti ne gre za osebe, ki profile upravljajo, temveč za samodejno generirana sporočila, tako imenovane bote (iz besede robot), ki imajo objave in vsebine pripravljene vnaprej.' Povezava na članek: https://www.mladina.si/185895/aleksandra-domoljubka/ Ali ne bi morala biti taka sporočila označena kot politično oglaševanje in tudi razkrito, kdo to financira? Ali ne gre tu za prikrito politično oglaševanje in prikrito financiranje politične stranke?

5. 6. 2018 17.01
Vzdevek: 
BeliZmaj
Glasovanje: 
Povprečno: 1.5 (2 votes)
Ali bo Srbija lahko vstopila v EU, ne da bi priznala prej Kosovo?
Odgovarja Tanja Fajon
Ureditev odnosov s Kosovom bo ključno za napredek Srbije na poti proti članstvu v Uniji. Normalizacija odnosov med Beogradom in Prištino - kot imenujemo Dialog, ki poteka pod okriljem Bruslja - pa se lahko zaključi s sporazumom o priznanju ali pa kakšnin drugim sporazumom, ki bo zagotavljal urejene odnose in olajšal življenje ljudi na Kosovu, zlasti na severu. Odločitev je v rokah srbskih in kosovskih voditeljev. V Evropskem parlamentu smo sicer večkrat pozvali k priznanju Kosova, a kot vemo nekatere članice EU, v zadnjem obdobju zlasti Španija, to močno zavračajo.