Mednarodna skupina znanstvenikov je v kometu Lovejoy prvič opazila prisotnost etanola, kakršnega uživamo v alkoholnih pijačah. Obenem so potrdili tudi prisotnost sladkorja glikolaldehida in devetnajstih že prej odkritih organskih spojin. Ta opazovanja podpirajo hipotezo, ki pravi, da kompleksne organske spojine, ki so nujne za nastanek in obstoj življenja, verjetno izvirajo iz kometov.

Kometi so namreč zmrznjeni ostanki mase iz obdobja nastajanja našega osončja. Od časov masovnega bombardiranja Zemlje pred štirimi milijardami let se večinoma zadržujejo na robu osončja. Kadar se kateri od njih dovolj približa Soncu, se močno segreje, pri tem pa njegovi gradniki zaradi Sončevega radiacijskega pritiska in Sončevega vetra oblikujejo prašni in plinski rep.

Komet so spremljali v več observatorijih po svetu in analizirali elektromagnetni spekter v mikrovalovnem področju, ki ga sevajo plini v njegovem repu. Tako so izmerili, da je na vrhuncu svojega žarenja ta od 100 do 200 metrov velik komet vsako sekundo v vesolje izpustil 50 litrov alkohola.

S sodobnimi metodami satelitskega sledenja posameznim osebkom je v novi raziskavi skupini kanadskih znanstvenikov uspelo razvozlati uganko, kako ličinka sladkovodnih staršev ameriške jegulje pride v odprto morje. Že pred več kot sto leti so v Sargaškem morju odkrili ličinke ameriške jegulje, ki sicer v svoji odrasli dobi živijo v sladkih vodah Severne Amerike. Ličinke so v morju našli na številnih odpravah tudi po njihovem odkritju, toda odraslega osebka na poti do drstišča še niso opazili.

Ameriške jegulje so ogrožena vrsta rib, ki v svoji odrasli dobi živi v rekah ali jezerih Severne in Južne Amerike. V morskem okolju se iz jajčeca izvalijo ličinke po imenu leptocephali, ki potujejo proti obali Severne Amerike in se tam preobrazijo v razvojno stopnjo, imenovano rumena jegulja. Pod tem imenom se jegulja vključi v sladkovodni sistem, kjer se preobrazi v končno fazo, imenovano srebrna jegulja. V tej obliki osebki spolno dozorijo in se ponovno odpravijo na pot proti drstišču v Sargaškem morju.

Najdaljša pot, ki jo je eden od označenih osebkov prepotoval, je bila dolga dva tisoč štiristo kilometrov. Rekonstruirane poti kažejo migracije v dveh smereh. Ena poteka nad kontinentalno polico in ob njenem robu v plitvih vodah, druga pot pa v globljih vodah in naravnost proti južnemu delu območja drstenja. Ta raziskava je prvi neposredni dokaz selitve odraslih ameriških jegulj v Sargaško morje in predstavlja pomemben korak naprej pri razumevanju njihovih migracijskih poti.

S kometi sva ga pili Maja in Urša.