Vnovični Komentar na glasbo začenjamo s takojšnjo obsodbo brutalnega policijskega nasilja nad dvema uporabnika avtonomne cone Argo. Napad nanju se je zgodil v petek, 28. oktobra, pred skvotom Argo.

Kljub nekaterim aktualnim projektom, kot je Kino Otok, ali propadlim, kot je bila RIIBA, je Izola mesto, ki je v zadnjih letih relativno zaspalo v smislu kritične, progresivne in alternativne kulture. Avtonomna Cona Argo je tako neposredni rezultat situacije, ko se v mestu leta in leta ne zgodi nič ter se posamezniki naveličajo praznih občinskih obljub. Zadeve vzamejo v svoje roke, zasedejo stavbo, ki je spomeniško zaščitena, ter jo začnejo čistiti in urejati, da bi lahko postala kulturno in socialno središče.

Argo pa je s svojo potjo in neodvisno kulturno produkcijo komajda začel in že je naletel na hud napad, katerega rezultat so bili pretres možganov, natrgane vratne vezi, sum poškodbe notranjih organov (k sreči sum ni bil potrjen) in nekaj modric. Policijsko nasilje je domino efekt. Zakaj bi mu tako rekli? Zato, ker obstaja prva domina, ki je padla in sprožila ta incident. Prva domina so meščani Izole. To niso sosedje tik ob Argu, ki je v centru mesta, temveč gre za sosede starejše populacije, ki živijo v blokih nekaj sto metrov stran. Zapomnite si to prvo domino, k njej se bomo v prispevku namreč še vrnili. Sosedje so vršili pritisk na Policijsko postajo Izola, s katere so večkrat zagrozili s kaznijo za motenje javnega reda in miru ter jo DJ-ju, ki je v Argu vrtel glasbo, enkrat celo izrekli.  Ker policijska represija ni prinesla želenih rezultatov, so se pritiski sosedov preusmerili na izolskega župana Igorja Kolenca; govorimo tako že o drugi domini. Kolenc se je obrnil na Slabo banko, ki je za varovanje objekta najela varnostno službo. A varnostniki skvota ne morejo izprazniti, saj za to niso pooblaščeni. Lastnik Argolina in Slaba banka bi za kaj takega potrebovali sodni nalog, ki bi za opravilo angažiral policijo, ki to lahko opravi. Vendar tak postopek traja, sosedje pa težijo in težijo.

Orisali smo vam domino efekt. Domina ena – sosedje, domina dve – policaji, domina tri – izolski župan, domina štiri – Slaba banka. Padec pete domine pa je najbolj donel; gre za uporabnika Arga, ki sta se odpravila po vodo.

To ni bil nenačrtovan incident. Bila je pripravljena akcija, ki se je stopnjevala skozi teden, saj so policaji v civilu oziroma kriminalisti s svojo prisotnostjo vsak dan zastraševali uporabnike Arga.  Iz posnetka, ki ga je objavil kolektiv Argo, je razvidno, da ni bilo bežanja ali izzivanja. Policaji so želeli na podlagi prijave legitimirati uporabnike Arga. Čakali so, da bi bil eden izmed aktivistov sam in izven skvota. Policaji so celo čakali, da ne bi bilo očividcev, ki bi se sprehajali po promenadi. Prepričan sem, da so bila dejanja policije namenjena ustrahovanju uporabnikov Arga, da bi ti prekinili z zasedbo prostorov, kar bi razbremenilo bodoče kupce ali investitorje. Uporabnika, ki je posnel napad, so odvedli na policijsko postajo in mu grozili, naj posnetek izbriše. Ta ga je izbrisal, a je posnetek ostal v digitalnem košu za smeti in so ga aktivisti lahko uporabili.

V zgodbi pa sta ključna igralca še lokalna medija Primorske Novice in spletni portal Regional Obala. Oba sta reproducirala zgodbo, ki jo je podala Policijska postaja Izola: da sta skušala uporabnika prostorov Arga zbežati in da sta se upirala legitimaciji. Argo skupnost se je takoj pritožila Primorskim Novicam ter jih obvestila o zavajajoči objavi. Spletno uredništvo novice ni popravilo, dodali pa so ji drugo plat zgodbe. Dopolnilo seveda ni bilo natisnjeno in je tako objavljeno le na spletu. Primorske novice, ki se imajo za neodvisen medij, neposredno podpirajo policijsko nasilje in branijo kapital. To so Primorske Novice, branitelji kapitala in ustvarjalci spektakla.

Vrnimo se k domini številka ena. Gre za fenomen, ki ga lahko poimenujemo kar izolski sosed. Izolski sosed je v zadnjih petnajstih letih težave povzročal prav vsem tamkajšnjim kulturnim prizoriščem. Mladinski center Izola je imel težave s sosedi, zaradi česar je klub večkrat obiskala policija. Legendarni Shoto Klub je doživljal travme zavoljo sosedov, ki so klicarili policijo, ker so se na občinskem parkirišču ob klubu odvijali hauba-partiji. Hangar Bar je na račun izolskih sosedov celo odpovedal en mesec koncertov. No, da pač ne bi govorili zgolj slabega o izolskih sosedih. Njim se lahko zahvalijo izolski skejterji, saj so zaradi pritožb nad hrupnim skejtanjem v okolici nakupovalnega centra le dobili skejtpark.

Ta domina ni problem sam zase. Ta domina je stanje izolskega duha, duha občine, ki vso pozornost posveča turizmu in zanemarja mladinsko kulturo oziroma kulturo na splošno. Pogled nazaj priča o drugačni situaciji. V osemdesetih je bila Izola “najboljši plac za žurat“, vsaj tako pravijo zgodbe. Konec devetdesetih je imela dva mladinska kluba in kasneje v dvatisočih še legendarni Shoto Klub. Kaj se je zgodilo, da je na polovici prejšnjega desetletja vse propadlo?

V odgovor se nam ponuja domina številka tri. Kdo je uničil Mi-Klub? Od znotraj in od zunaj ga je sabotirala občina, ki jo je takrat vodila Breda Pečan. Kaj pa Shoto Klub, ki je bil privatni prostor? Ja, tudi nadenj se je spravila oblast, da bi zemljišče prodala ruskim investitorjem, vsaj tako se je takrat govorilo. Z davkoplačevalskim denarjem se je spravila nad lastnika infrastrukture pod Belvederjem, ker ta ni imel urejenih papirjev za obratovanje. Tistih papirjev, ki mu jih občina ni hotela izdati. Da bi z gotovostjo zapečatili usodo Shoto Kluba, so ga nekega dne nepridipravi celo zažgali, na neko usodno pozno poletno popoldne pa so prišli še bagri in zrušili vse, ker naj bi bila stavba nevarna. Danes je tam ploščad s kontejnerjem, ki turistom prodaja hrano in pijačo. Ne, ni velikega ruskega kapitala, zgolj beda in potrošnja.

Obstajal naj bi dokument iz osemdesetih, v katerem tedanja partija poziva izolsko občino, naj v prostorih Argolina ustvari mladinski center. Ta poziv je as v rokavu kandidatov za izolskega župana. Vsi po vrsti obljubljajo, da bodo naredili nov mladinski center, a se nikoli nič ne zgodi. Ko pa pridejo mladi in v propadlem objektu ustvarijo svoj “mladinski klub“, takrat dobijo po pički. Ja, res je lepo biti mlad v Izoli. Objekt Arga je propadal leta in leta, nikogar ni zanimal, ko pa se je v njem začelo dogajanje, jo to postalo problem. Res je, mladi so hrupni. Res je, koncerti so hrupni, a za oblast nič ni bolj hrupnega, kot so kritični posamezniki, ki se zbirajo v teh prostorih. Ti so najbolj glasni in ti so problem.

V Izoli je lepo biti mlad, vendar bodi tiho, hodi na kalamare na ribiški praznik, sprehajaj se po promenadi, samo ne stoj rompat škatole s kulturo, ker boš dobil po pički.