Gala hala, 17. 3. 2016

V četrtek, 17. marca, se je odvil koncert dveh zasedb, katerih skupni imenovalec predstavlja žanrska oznaka post-rock. V senci festivala Tresk!, kjer je bila verjetno večina pričakovanih obiskovalcev, sta nas v Gala hali na Metelkovi obiskali zasedbi The Ills s Slovaške in Tricot z Japonske. 

Začetki moške inštrumentalne shoegaze post-rock progresive The Ills segajo v leto 2008, ko so se začeli kaliti kot neobvezujoč projekt, vendar so kmalu postali eden izmed najbolj aktivnih bendov slovaške neodvisne scene in tako nepogrešljiv člen v klubih in na festivalih na Slovaškem in drugje. Ženski četverec Tricot iz dežele karaok pa igra mešanico matematičnega, post- in indie rocka. Na sceni je od leta 2010, od takrat pa so se glasbenice predstavile v večini japonskih mest, obiskale dobršen del stare celine in imele lani obširno turnejo po Severni Ameriki.

Najprej so na oder stopili The Ills v postavi dveh kitaristov, basista in bobnarja. Že po nagovarjanju publike enega od kitaristov je bilo jasno, da gre za uigrano prijateljsko zasedbo, ki se na odru počuti zelo domače. Po uvodnem komadu, ki je služil za ogrevanje terena, so postregli s težjimi riffi, ki so publiko zvabili do prvih vrst. Na veliko so eksperimentirali z različnimi efekti in dogajanje popestrili z menjavanjem kitar. Slišali smo lahko precej melodične komade, s presenetljivi deli, ki delujejo kot refren, kar zapolni morebitni manko vokala. Gotovo pa pri njih ne gre za stereotipno lenobno ponavljanje motivov, kot smo ga vajeni v post-rocku, temveč zatavajo tudi v matematični rock, na momente pa svoje glasbeno popotovanje dobro popeljejo tudi v bolj temačne sludge momente. 

Zasedba, ki je igrala že s precej uveljavljenimi bendi, kot sta God Is An Astronaut in Russian Circles, nas gotovo ni pustila ravnodušnih, saj je njihova mešanica post-rocka z drugimi bolj ali manj sorodnimi žanri vzpostavljala edinstveno in še ne slišano različico tovrstne kombinacije. Dobrih štirideset minut globokega atmosferičnega vzdušja je precej navdušilo publiko, ki zaradi striktega timinga dogodka žal ni slišala bisa.

Za njimi je na oder stopila zasedba Tricot, ki od lani deluje v popolnoma ženski postavi. Poleg dveh kitaristk in basistke, ki vse pojejo in so izvorne članice zasedbe, ritem sekcijo dopolnjuje še nova bobnarka. Čeprav je matematični rock običajno rezerviran za moške, pa so Tricot dokaz nasprotnega. S kompleksnimi menjavami ritmov so dokazale izjemno veščino igranja in tehnike, ki jo dobro kombinirajo s troglasnim petjem v japonščini in s katero lahko še dodatno prepričajo tudi manj zagrizene ljubitelje matematičnega rocka. Postregle so s komadi s svojih dveh plošč, med katerimi so gotovo nekateri že hitiči in v živo zvenijo precej bolje. Če se zdijo nekateri komadi na posnetkih bolj popoidni, pa je na koncertu mogoče prisluhniti bolj surovi in predvsem boljši verziji njihove glasbe. S ponavljajočimi se riffi večkrat zatavajo v post-rock vode, na momente pa se spogledujejo tudi z indiejem.

Kakorkoli, bili smo priča dvema odličnima zasedbama, ki jima uigranost in kilometrina omogočata kvalitetne koncerte. Čeprav ju druži oznaka post-rockovskih zasedb, pa se tako Tricot kot The Ills odmikata od tega žanra in se vsaka v svojo smer spogledujeta tudi z drugimi zvrstmi rocka, kar se zdi logično glede na splošne smernice v post-rocku. Pohvaliti je treba tudi njuno karizmo in prijeten stik z občinstvom. Upamo lahko, da se še kdaj oglasita v katerem od metelkovskih klubov in da se bosta lahko takrat veselili obsežnejše publike.