Moonlee/Napravi zaedno/MKC Pruegelprinz, 2013

Na področju nekdanje Jugoslavije tudi v letu 2013 znotraj dominantne popularne kulture še vedno kraljujejo protagonisti 80. in 90. let. Nostalgija po preteklosti, ki se dandanes z zadostno časovno distanco zdi kot obljubljena dežela in velika zamujena priložnost, je ostala trdno zasidrana v kolektivni zavesti tako imenovanega rock plemena. A velik del te iste generacije je v osemdesetih letih bentil glede prav istih stvari, ki tudi danes tarejo mladino. Pomanjkanje perspektive, eksistenčne tegobe in brezizhodnost so skupne značilnosti nekdanje novovalovske ali današnje razno-žanrske scene.

Tudi Bernays Propaganda že nekaj let ubira formalno-glasbene in vsebinsko-sporočilne viže, pogledujoče proti novovalovski estetiki 80. let. A to dejstvo je moč dojeti predvsem kot referenčno polje, ki je v zgodovini sleherne umetniške discipline pravzaprav neizbežno, še zlasti običajno pa v dobi postmoderne reciklažnosti. Ta skopska zasedba je vsekakor ena tistih, ki uspeva združevati različne impulze v novo kompaktno celoto, ki se giblje med plesnimi in rockerskimi vodami.

Bernays Propaganda je zasedba, ki je začela delovati v Skopju leta 2007. A sodeč po stažu svojih članov nikakor ni rosno mlada, saj jo sestavljajo nekateri prekaljeni protagonisti makedonskega in regionalnega podzemnega prizorišča. Njeni člani so se udejstvovali v kolektivih s po večini hard core-punkerskim žanrskim pedigrejem. A postava, za katero je v začetku marsikdo menil, da bo kratkega projektnega daha, se je izkazala za dobro delujočo navezo, ki izkazuje izjemen kreativni potencial. Prvi dve plošči 'Happiness Machine' in 'My Personal Holidays' sta pravzaprav izjemno hitro postavili stvari na svoje mesto. Bernays Propaganda je bliskovito postala ena bolj priljubljenih skupin v širšem post-jugoslovanskem prostoru, ki je pritegnila z značilnim zvokom in kombinacijo rockerske odločnosti, plesnih ritmov, spevnega ženskega vokala in odločne družbeno-angažirane lirike.

Zasedba je v preteklih petih letih nastopala dobesedno povsod, na večjih ali manjših prizoriščih, na plačanih ali »benefit« koncertih, za večje množice ali skromne peščice poplesovalcev. Pravzaprav je njen pravi obraz moč ugledati v živo, kar je verjetno potrdil tudi včerajšnji nastop na festivalu Moonleejada v mestu Metelkova. Prav tako verjetno ni slučaj, da se angažirana četverica pojavlja v Ljubljani ravno na dan protestnega vrenja. Njihova sporočila v veliki meri odražajo prav to, kar množica sporoča privilegiranim elitam. 

Nezadovoljstvo s trenutnim globalnim in lokalnim družbenim ustrojem nakazuje že samo ime benda, ki jasno aludira na očeta sodobne propagande Edwarda Louisa Bernaysa. Ta se je namreč zaradi negativnih konotacij izognil označbi »propaganda« ter na njeno mesto vpeljal »public reltions«. Isto sranje drugo pakovanje! V svetu PR-a [piara] je danes mogoče prav vse: iz muhe narediti slona ali prikriti genocid celih narodov ali družbenih razredov. Bernays Propaganda s svojimi besedili brez dlake na jeziku in brez nihilističnih banalnosti povzemajo stanje duha družbe v Makedoniji, v Vzhodni Evropi in v svetu.

Nova plošča 'Zabranata planeta', torej 'Prepovedani planet', meri v uhojeno smer. Ena besedilno močnejših je vsekakor skladba 'A Bone to the Dog', ena od dveh v izvorno angleškem jeziku, ki se brezkompromisno loteva tabuizirane tematike dobrodelnosti. »Charity« je pesek v oči, metanje drobtinic iz mize kapitalskih in ideoloških elit, ki prikriva globoke razpoke tako v socialnem tkivu kot v sistemu vrednot. Prejemanje pomoči je degradacija in premajhen obliž na veliki rani, zato je emancipacija človeštva, ki bo edina prinesla spremembe, neizbežna. »Charity is not a bone to the dog; charity is a bone shared with the dog,« pravijo Bernaysi. 

Glasbena podoba nove plošče povsem ustreza sporočilom, če seveda poslušalec ne zapade v stereotip, da spevna in plesna glasba implicira banalni intimizem. Ravno obratno! Bernays Propaganda so prav zaradi poslušljive glasbene forme odlični propagandisti svojih sporočil. Socialistične ideje družbene pravičnosti, anti-korporativizma in enakosti so namenjene najširši raji, zato so zapakirane v ekstremnejše glasbene žanre – četudi povsem kredibilne – morda manj učinkovite. 

Rockerska izraznost tekoče kitare, poudarjeno repetitivno plesno delovanje uglašene ritem sekcije in zasanjano-udarni glas so aranžirani v uravnoteženo celoto, iz katere po potrebi izstopijo posamezni od omenjenih elementov. Celostna zasnova komadov se zdi nekoliko kompleksnejša kot na predhodnih albumih in zatorej malce manj neposredno všečna, kljub temu pa nezadržno nalezljiva. Poleg omenjenega komada 'A Bone to the Dog' na plošči iz stališča ritmično-melodične kombinacije izstopajo še razgibani 'Pogrešno zname', plesni 'Ordinary Toy' in rockersko-psihadelični 'Leb i igri'. Bernays Propaganda tudi na svoji tretji plošči ne popuščajo in se ne bojijo nekoliko manj znanih godbenih teritorijev.