Metelkova:

 

Galerija Nočna izložba Pešak ob 20:00: Predfestivalski dogodek Rdeče zore – Razstava "Prstan": Anna Ehrlemark

 

Menza pri koritu ob 21:15: PREBRANEC #20. Večer mlade proze. Berejo David Čeh, Mitja Lovše, Peter Karba in Polona Glavan. Vstop prost.

 

 

Channel Zero ob 22:00: DubLab: SASSJA (BiH) / promocija albuma “Taktički praktično” - Po uspešnem lanskoletnem nastopu na DubLabu Sassja zopet stopa na oder Channel Zero, kjer nam bo predstavila svoj glasbeni prvenec „Taktički praktično“.

 

Glasba izven:

 

Dvorana Kazina, Kongresni trg, ob 19:30: Solistični recital študentov Akademije za glasbo v Ljubljani

Nejc Zahrastnik – trobenta,

Klavir: Bojana Karuza, str. svet.

Mentor: red. prof. Stanko Arnold

 

Žan Tkalec – pozavna

Klavir: Mateja Hladnik, viš. str. sod.

Mentor: izr. prof. Dušan Kranjc

 

Studio 14 RTV Slovenija ob 19:30: Krstne izvedbe

TROBILNI KVINTET SI BRASS

Jure Gradišnik, trobenta

Franc Kosem, trobenta

Mihajlo Bulajić, rog

Mihael Šuler, pozavna

Johannes Ogris, tuba

Na sporedu

Neville Hall (1962): The sound a gemmed light

Božidar Kos (1934): Trobilni kvintet

Uroš Rojko (1954): Brass

Jani Golob (1948): Brassy za trobilni kvintet

Andrej Misson (1960):

Musica noster amor

Meditacija na madrigal Jacobusa Gallusa

 

Prulček bar ob 20:00: Akustika: Nataša Artiček in Boris Bursać

Skupaj nastopata že več kot 5 let. Njun pristop h glasbi je minimalističen, osnova akustika je brez dodatnih trikov – samo "voice & guitar". Repertoar je raznovrsten: od pop-rocka, do bluesa in jazza. Njun moto je: za vsakega nekaj.

Nataša Artiček (vokal)

Boris Bursać (kitara)

 

Kino Šiška ob 21:00: INDEKŠ LEKCIJA: ARAABMUZIK + Šuljo (Tekochee Kru)

Brzostrelno udrihanje po MPC kontrolerju, vrtoglavi, v živo izrešetani beati, turbo hitrostno tapkanje, ki bi lahko samo s prsti izvrtalo naftno vrtino. Ne, ne gre za prvenstvo v hitrostnem tipkanju, niti za poskus samomor z MPC-jem niti za Johna Bonhama za mašinami. To je AraabMuzik v akciji! Urbana poezija ritma, gibanja in bliskovite ročne spretnosti tega izjemnega performerja,ki bobnarsko znanje združuje z sposobnostjo producentskega blitzkriega v osupljivi živi performans.

Za intro & outro bo poskrbel Šuljo – beatmaker iz mariborskega rap kolektiva Tekochee Kru. Že več kot dekado kuje robustne in udarne beate, na katerih se je znašla večina vidnejših domačih in tudi nekaj tujih emsijev (med njimi tudi KRS One).

AraabMuzik se je rodil se je kot Abraham Orellana v mestu Providence (Rhode Island/ZDA). »Bobnam že od starosti treh let. Ko sem jih imel okrog 10, sem se začel posvečati klaviaturam in ustvarjati svojo glasbo.« Kot pol Dominikanec in pol Gvatemalec priznava, da njegova hispanska dediščina do določene mere vpliva na njegovo glasbo. Ker je bila njegova mama nekoč profesionalna pevka, ga že vse življenje obkrožajo melodije in beati. Glede lokalne hip-hop scene sam pravi: »Seveda je tu ogromno hip hopa. Tu najdete veliko lokalnih rap skupin in solo artistov, ki si prizadevajo, da bi jim uspelo, je pa dejstvo, da trenutno v tem smislu še nismo na zemljevidu.« Sam dela beate za že profilirane ustvarjalce kot so ASAP Rocky, Hell Rell, Cam’ron, Azealia Banks, Young Jeezy, Ludacris, Cassidy, Gucci Man, Busta Rhymes in mnogi drugi.

Ob njegovi hitri tehniki ustvarjanja beatov, ki jo je izjemno opazovati, ni težko razumeti, zakaj si s tem prisluži nastope od države do države. »Zadnje čase me v klubih bukirajo za nastope na mojem kontrolerju MPC v živo. To je res nekaj drugačnega in edinstvenega, tako da pravzaprav postavljam trende, hkrati pa tako omogočim producentom med publiko, da slišijo, kako zveni, kar delam, in vidijo, kako to naredim, vendar mislim, da tega, kar počnem, v resnici ni mogoče ponoviti.« Najti besede za definicijo njegove glasbe in stila je težka naloga, vendar se pod tkanino njegovih beatov še vedno skriva osnova, ki razkriva vpliv ustvarjalcev, kot so Dr. Dre, Swizz Beats, Alchemist, Just Blaze, Scram Jones, Pete Rock, 9th Wonder, Hi-Tek, DJ Khalil in Heatmakers.

Ti slavni producenti so mu posredno pomagali izpopolniti njegovo ustvarjanje do točke, ko je to postalo delo s polnim delovnim časom. »Ko sem začel ustvarjati beate, sem od klaviatur prešel na programsko opremo in na kontroler MPC. Tedaj je bila moja edina motivacija dejstvo, da sem hotel poslušati in ustvarjati svojo lastno glasbo. Vsi moji stari beati na klaviaturah so bili dolgi dobre tri do štiri minute, in kot sem se izboljševal sam, so se tudi beati.« Tudi ustvarjanje novih beatov poteka nekako naravno. »Nisem tiste vrste človek, ki mora skaditi joint ali kaj spiti, da bi bil ustvarjalen. Samo usedem se in pomislim, kaj bom naredil ali kako bom to izvedel. Da dokončam beat ne rabim dosti, ne več kot deset minut. Vedno je največ deset do petnajst minut, pa sem gotov.«

Njegov prvi ljubljanski nastop pa gotovo ne bo gotov v 15 minutah. Ne zamudite osupljivega nastopa tega edinstvenega urbanega virtuoza.

ŠULJO

Šuljo je beatmaker iz mariborskega rap kolektiva Tekochee Kru. Že več kot dekado kuje robustne in udarne beate, na katerih se je znašla večina vidnejših domačih in tudi nekaj tujih emsijev (med njimi tudi KRS One).

V zadnjih letih Šuljo več energije posveča instrumentalni produkciji, rolanju glasbe, razvoju glasbene programske opreme ter organizaciji dogodkov. Izdal je tudi svoj instrumentalni solo prvenec Green Winter, nekaj samostojnih produkcij in remixov ter z ekipo Kina Udarnik zagnal serijo edinstvenih elektronskih glasbenih dogodkov v mariborskem Hodniku.

V Kinu Šiška bo za predjed postregel jagodni izbor svojih izdanih in še ne izdanih instrumentalov, za poobedek pa zarolal DJ set.

Vstopnice: 15 EUR na dan dogodka

 

Teater, odrske deske, predstave,...:

 

Cankarjev dom, Štihova dvorana ob 20:00: Nika Bezeljak, Nina Šorak: Zakaj (n)imam otrok(e)

Predstava, ki obračunava z miti o ženskosti in materinstvu.

Produkcija: KUD Moment, MG Ptuj, CD

Režija: Nika Bezeljak

Dramaturgija: Nina Šorak

Igrata: Alida Bevk, Minca Lorenci

Kostumografija in scenografija: Tijana Todorović

Avtor glasbe: Beno Gec

Kaj ženska pridobi in kaj izgubi, če postane mati? Zaradi katerih razlogov ženska ne postane mati? Zakaj se bojimo imeti otroke? Zakaj je imeti otroke samoumevno?

V besedilu bo nastopilo več glasov – vsak s svojim stališčem, izjavo, predsodki, pogledi, dvomi in občutki. Glasovi dveh žensk, pa tudi glasovi, ki so se vanju prikradli zaradi družbenega pritiska, vzgoje, psihične stiske... Predstava bo uprizoritveno raziskala določujoče žensko telo. Telo, ki je narejeno in vse življenje deluje za izpolnitev biološke funkcije nadaljevanje vrste. Telo, ki so se ga ženske v tej funkciji naučile usmerjati in omejevati. Telo, ki smo ga kulturalizirali, a ne osvobodili.

 

SNG Drama, mala drama ob 20:00: Nekaj sporočil za vesolje

"Nahajamo se v eksploziji, pizduni." – Wolfram Lotz

Pritlikava pohabljenca Lum in Purl Schweitzke, nekakšna sodobna Vladimir in Estragon, iščeta smisel življenja. Ugotovita, da je tisto, za kar se splača živeti, skupni otrok, vendar ne moreta vplivati na usodo, saj je njuno življenje dramatik že zapisal v dramsko besedilo. Kdo jima lahko pomaga uresničiti željo? Obiščejo ju različne medijske, izmišljene ali zgodovinske osebnosti, vsaka s svojo zgodbo in s svojo bolečino. V igro vstopi še Vodja poteka, ki vsem tem osebnostim ponudi priložnost, da s posebno napravo v vesolje pošljejo kratko sporočilo.

 

Trubarjeva hiša literature ob 18:00: Literarni večer in predstavitev pesniške zbirke: V senci teme – France Stražar: France Stražar predstavlja novo knjigo pesmi »V senci teme«. Ob predstavitvi pesniške zbirke bo tudi krajši kulturni program. Pesmi bo interpretiral Pavle Ravnohrib.

 

Kino Šiška:

Kamera ob 19:00: Le Petit Mignon: Blossoming (potujoča razstava)

Le Petit Mignon je neodvisna založba in potujoča galerija iz Berlina, ki promovira DIY in »underground« ustvarjalnost na področju vizualnih in zvočnih umetnosti. Deluje v okviru legendarne berlinske štacune z eksperimentalno muziko Staalplaat, priljubljenega srečališča umetnikov, glasbenih navdušencev in vseh frajgajstov, ki prisegajo na nekonvencionalnost, izvirnost, drugačnost in avtorsko kreativnost.

Pod okriljem založbe Le Petit Mignon je v sodelovanju s številnimi glasbeniki, vizualnimi umetniki in tiskarskimi studii izšel širok nabor umetniških del v različnih formatih, ki združujejo nekonvencionalno glasbo in vizualno umetnost (od sitotiskanih knjižic in plakatov do kaset in vinilk z unikatnimi ovitki). Večina le-teh je izšla v zelo omejenih nakladah in so – v pravi DIY maniri – tako ročno tiskana kot vezana.

Le Petit Mignon je z netipičnimi razstavami sprva redno poživljal stene berlinske trgovine Staalplaat, pred leti pa se je s serijo potujočih skupinskih razstav, ki predstavljajo dela ustvarjalcev mednarodne neodvisne umetniške scene, podal tudi na pohod širom sveta. Mednarodna potujoča razstava z naslovom »Blossoming« je od lanskega leta dalje obredla že več evropskih mest (od Pariza prek Marseilla in Lilla do Bruslja), gostovala je v Tokiu in Kjotu na nam daljnem Japonskem, sedaj pa prihaja tudi v Ljubljano. Predstavlja eklektičen nabor risb, plakatov, kolažev, zinov ter drugih umetniških tiskovin in publikacij, pod katere se podpisuje kopica mednarodnih ustvarjalcev, kot so Hanna Andersson, Joakim Ojanen (Švedska), Francesco Cassi (Italija), Tommi Musturi (Finska), Mark Clifton, James Unsworth (VB), Joe Villion (Nemčija), Audrey Jamme in Guillaume Soulatges (Francija).

Obvezen obisk za vse pristaše alternativnega založništva, ilustracije, deviantne, groteskne, erotične in abstraktne umetnosti, sitotiska ter drugih naredi-si-sam grafičnih tehnik!

Na otvoritvi razstave bodo poslastice izpod okrilja Le Petit Mignon tudi prodaj.

Kiosk ob 19:00: Jaka Vatovec: Always Rotten, Never Ripe

Cikel mladih ustvarjalcev 2.0

Kiosk nadaljuje s predstavitvijo generacije mlajših avtorjev najrazličnejših umetniških usmeritev. Marca se nam bo predstavil mladi ustvarjalec Jaka Vatovec, ki se trenutno pripravlja na diplomo na Akademiji za likovno umetnost in oblikovanje v Ljubljani, smer slikarstvo. Ustvarja v različnih medijih, prav tako se ukvarja z različnimi temami. V Kiosku Kino Šiška razstavlja delo, ki je odraz njegovega zanimanja za svetniško in mučeniško obravnavanje smrti, minljivost življenja ter fizični razkroj telesa. Groteskne podobe lastne domišljije predstavlja na svoj alternativen barvit način, ki je deluje kot svojevrstna protiutež temačnim motivom.

Umetnika, ki zase pravi, da ve več o dinozavrih kot o likovni teoriji, to ne zaustavlja pri ustvarjanju plodovitega opusa ter sodelovanju na skupinskih ter samostojnih razstavah. Leta 2012 je razstavljal na skupinski razstavi Vstop/Enter v Galeriji Alkatraz ter na skupinski razstavi Transform 2012: Pandora’s box na Teloglion Foundation of Art, Thessaloniki, Grčija. Leta 2014 je sodeloval v skupinski razstavi pod naslovom THE NEW WAVE: Watch out for children!, ki jo je bilo mogoče videti v Galeriji P74. Istega leta se je predstavil še na samostojni razstavi v Hiši kulture v Pivki z naslovom Tetradotoxin. V Vidmu je sodeloval v skupinski razstavi v Villi Di Toppo Florio z naslovom Reasons for Family ter na Švedskem na skupinski razstavi Exhibition Nr. 23 v CAC Landskrona. Dejaven je tudi na področju ustvarjanja zinov, leta 2013 je umetniški dvojec Beli sladoled izdal njegov zine Altruistic Nihilistic. Slednji je tudi del Kioskove zbirke zinov Zine Vitrine in je na ogled v času odprtja Kioska.

 

Bežeče sličice:

 

17: mednarodni festival dokumentarnega filma:

Cankarjev dom, Kosovelova dvorana:

17:00 Intimni in globalni portreti: Svobodna šola (Approaching The Elephant), Amanda Wilder, ZDA, 2014, 89'

Po projekciji 16. 3. pogovor z dr. Francijem Petkom, montessori pedagogom, svetovnim prvakom v smučarskih skokih.

Po svetu obstaja skoraj tristo t. i. svobodnih šol, manjših izobraževalnih ustanov, v katerih je pouk prostovoljen, spontan in pravila nastajajo sproti; učitelji in učenci jih izglasujejo po demokratičnih načelih. Kdor se na primer ne želi učiti matematike, se mu je ni treba. Predlogi za spremembe so dobrodošli, o njih se odloča z debatiranjem in sklepnim glasovanjem. Obstaja samo nekaj preprostih varnostnih pravil, sicer pa se učitelji in učenci - v tem primeru je to desetletna mladina različnih značajev - o stvareh odločajo skupaj. Ena takšnih šol je leta 2012 nastala v New Jerseyju, režiserka pa učni proces spremlja od prvega dne, ko se učitelji srečajo s skupino odkritih, občasno upornih, a tudi trmastih in nasilnih učencev, ki v skupinskih debatah rešujejo sprotne težave in prekršena pravila.

"Kmalu sem ugotovila, da vzorec svobodne šole učencem omogoča samouresničevanje, kar v drugih šolah ni mogoče. Zares lahko izrazijo svojo osebnost. Kot filmska ustvarjalka si prizadevam iskreno prikazati ljudi, njihovo celovito podobo, vključno z vsemi posebnostmi in pomanjkljivostmi, bi lahko rekli, ampak dobronamerno. Filma sem se lotila, ker me je zanimal pojav svobodnih šol, potem pa sem ugotovila, da lahko upodobim to neverjetno družbeno dinamiko, te kompleksne osebnosti. Vzorec je postal sredstvo za dosego cilja, kontekst za zgodbo, ki sem jo želela osvetliti." (Amanda Wilder)

19:15 Aktualni, družbeno kritični: 1971, Johanna Hamilton, ZDA, 2014, 79'

Štiri desetletja pred Wikileaksom in Edwardom Snowdenom je v ZDA potekala poskusna aktivistična akcija, ki je razkrila FBI-jeve protizakonite metode prisluškovanja in nadziranja državljanov ter posledično privedla do kongresne preiskave in zmanjšanja pristojnosti zloglasne agencije.

Med množičnimi študentskimi protesti proti vietnamski vojni in vstaji civilnih gibanj se je osmerica politično ozaveščenih aktivistov odločila vdreti v lokalno izpostavo FBI v predmestje Filadelfije ter se dokopati do dokumentov, ki bi potrjevali FBI-jeve metode vohunjenja in ustrahovanja. Dokumenti so razkrivali veliko več, kot so se kdaj koli nadejali …

Dokumentarec Johane Hamilton se oklene identičnega načina pripovedovanja kot prelomni Morrisov dokumentarec Tanka modra črta (1988), saj kombinira arhivske posnetke, pričevanja zdaj postaranih članov osmerice, izjave zgodovinarjev in novinarjev, pa tudi inscenirane prizore, s katerimi ilustrira vlomilsko akcijo iz leta 1971.

"Vlom je malo znan, vendar ključen dogodek sodobne ameriške zgodovine. Odločitev časopisa Washington Post o objavi listin je bil prelomen trenutek v zgodovini preiskovalnega novinarstva. Za protizakonite postopke COINTELPRO zveznega kriminalističnega urada in njegove umazane zvijače, uperjene zoper Martina Luthra Kinga, Črne panterje in številne druge, vemo samo zaradi ukradenih listin in organizirane dejavnosti Državljanske komisije za preiskavo FBI, kot so se poimenovali vlomilci." (Johanna Hamilton)

21:00 Aktualni, družbeno kritični: Ministrstvo za železnice (The Iron Ministry), J.P. Sniadecki, ZDA, 2014, 82'

Režiser je polna tri leta s kamero potoval po neskončnih železniških progah Kitajske, ki bo v kratkem država z najbolj razvejano železniško mrežo na svetu. Sniadecki, član znamenitega Harvard Sensory Ethnography Laba, ki je pobudil nekatere sodobne dokumentarno-eksperimentalne mejnike (Sweetgrass, Leviathan), je ustvarjal zunaj omenjenega produkcijskega okolja, a to filmu ne jemlje prepoznavne zvočno-antropološke poetike in estetike. Kamera je vedno tesno vpeta v dogajanje, avtor se poljubno vmešava v pogovore v povečini natrpanih vagonih, skratka, film, ki sprva abstraktno prikazuje detajle železniške kompozicije, postopoma postane rahločuten portret Kitajske, tamkajšnje študentske generacije in delavskega razreda. Ljudem, ki spregovorijo o problemih in pozitivnih lastnostih sodobne Kitajske, železnica še vedno pomeni glavno prevozno sredstvo; vlak je z vsemi pritiklinami, kaotičnostjo, umazanijo in prenapolnjenostjo seveda metafora sodobne kitajske družbe.

"Naslov ima različne pomenske odtenke. 'Železo' je po eni strani povezano z železnicami, železniškimi progami, vlaki ipd. Po drugi strani je v zvezi s pojmi razvoja, napredka in modernosti. Na drugi, bolj posredni ravni, pa se sklicuje na umetnost vladanja kitajske komunistične stranke: t. i. 'železne riževe sklede' kolektivizma (ta je dozdevno zagotavljala hrano za vse) in nenehne 'železne roke' družbenega nadzora, ki je kljubovala vsem prizadevanjem za mehki pristop." (J. P. Sniadecki)

Slovenska Kinoteka:

18:00 Retro: politični film 60. let: Češkoslovaška

Čas, ki ga živimo (Čas, ktorý žijeme), Vladimír Kubenko, Ladislav Kudelka, Jaroslav Pogran, Otakar Krivánek, Ivan Húšt'ava, Češkoslovaška, 1968, čb, 60'

Film spremlja prve mesece leta 1968, ko ni bilo nič jasno, a vsi so vedeli, da se bo življenje spremenilo. Avtentičen in kompleksen prikaz želja, predstav in upanj na pragu praške pomladi.

Oratorij za Prago (Oratorio for Prague), Jan Němec, Češkoslovaška, 1968, čb, 30', ap

Němec je snemal dokumentarni film o ozračju politične svobode v obdobju praške pomladi, ko so Češkoslovaško zasedli sovjetski tanki. Film je povsem spremenil tok: postal je edinstven dokument okupacije in konca "socializma s človeškim obrazom".

Bedenje (Tryzna), Vladimír Kubenko, Peter Mihálik, Dušan Trančík, Češkoslovaška, 1969, čb, 24'

Zborovanje ob smrti študenta Jana Palacha, ki se je zažgal v protest proti sovjetski okupaciji. Komemoracijsko zborovanje je trajalo pet dni.

Kinodvor:

19:00 Intimni in globalni portreti: Tok ljubezni (Szerelempatak), Agnes Sós, Madžarska, 2013, 70'

Gostja na projekcijah: Agnes Sós, režiserka filma

V majhni madžarsko govoreči skupnosti sredi romunske Transilvanije živijo pretežno sedemdeset in več let stari kmetje, ki pa ne dovolijo, da bi jih leta prikrajšala za užitke življenja - ali vsaj za pogovore o užitkih, npr. spolnosti. Feri, denimo, še vedno osvaja vseh petindvajset vaških vdov, čeprav meni, da so le tri ali štiri vredne truda. Ženske neverjetno iskreno in brez zadržkov pripovedujejo o mladostnih ljubezenskih avanturah ter so pripravljene celo rekonstruirati nekatera veseljaštva po travnikih in senu. To ni le portret bukolične vaške idile, temveč tudi potrditev vodila o "večno mladih po srcu".

"Intimnost je skupna tema vseh mojih filmov. Ne vem, kako deluje. Morda je univerzalna. Preprosto zaupaš drugim in oni zaupajo tebi. Film preveva humor, saj so moji protagonisti stari, modri, zanimivi, nasmejani in smešni ljudje. Obstajajo tudi tragikomični trenutki. Liki govore o ljubezni, svojem telesu in duši, običajih. […] Spolnost je zelo sodobna beseda, zanje je nisem mogla uporabiti; namesto tega sem se odločila za izraz 'telesna ljubezen'. So ljudje, ki spoštujejo in ljubijo življenje. Vedo, kaj je trpljenje, ker so izkusili veliko pomanjkanje in znajo uživati v drobnih radostih življenja." (Agnes Sós)

 

Kinoteka:

18:00 Festival dokumentarnega filma/Retrospektiva

20:00 Teden možganov: Zakulisje pogleda

Slepota (Blindness), Fernando Meirelles, Kanada/Brazilija/Japonska, 2008, 35mm, 1.85, barvni, 121', sp

Moški, ki se vrača iz službe, nenadoma oslepi in zatava v grozovito meglo. Kmalu ista usoda doleti vsakogar, ki ga sreča, vključno z njegovim zdravnikom. Okužba se hitro širi, vse žrtve "bele slepote" pa oblasti zapirajo v zapuščeno zavetišče, kjer se začno rušiti vse socialne in etične norme. Zdi se, da je na bolezen imuna le še zdravnikova žena (Julianne Moore), ki možu prostovoljno sledi v karanteno. Družbena alegorija po istoimenski knjižni predlogi Nobelovega nagrajenca Joseja Saramaga.

Projekciji sledi diskusija z dr. Matejem Černigojom o vlogi vida pri konstituciji subjekta, intersubjektivni odnosnosti ter oblikovanju koncepta sebe. Vstop prost.

 

Kinodvor:

17:00 Naši kratki 6, Slovenija, 2014

19:00 Festival dokumentarnega filma

21:00 Banda punc (Bande de filles), Céline Sciamma, Francija, 2014, DCP, 112'

Režiserka Vodnih lilij in Pobalinke v svojem najnovejšem filmu znova sledi odraščajočemu dekletu, ki išče svojo identiteto, razpeta med lastnimi željami in pričakovanji družbe. Otvoritveni film sekcije Štirinajst dni režiserjev festivala v Cannesu.

Mala dvorana:

17:15 Ples z Marijo (Dancing with Maria), Ivan Gergolet, Italija / Slovenija / Argentina, 2014, blu-ray, 72 min

Dokumentarni prvenec režiserja slovenskega rodu Ivana Gergoleta pripoveduje zgodbo o 90-letni argentinski plesalki Maríi Fux, ki je vse svoje življenje posvetila ljudem iz različnih socialnih okolij in s svojo plesno metodo pomagala tudi posameznikom s telesnimi in psihičnimi hibami. Film jo prikazuje v situaciji, ko je sprejela svojo zadnjo učenko - sebe, v bitki z omejitvami lastnega ostarelega telesa.

18:45 Kaj pa Mojca?, Urša Menart, Slovenija, 2014, DCP, 80'

Celovečerni dokumentarec Kaj pa Mojca? raziskuje vlogo žensk v slovenskem filmu in v filmskih klasikah išče odraze položaja žensk v družbi. Film je prejel nagrado Art kino mreže na Festivalu slovenskega filma v Portorožu.

20:30 V kleti (Im Keller), Ulrich Seidl, Avstrija, 2014, 85'

Po velikopotezni trilogiji Paradiž se Ulrich Seidl vrača k dokumentarnemu filmu s tragikomičnim filmskim esejem, ki se spusti globoko v mračno podzemlje avstrijske duše.

 

 

 

 

 

 

Kino Komuna:

17:00 Še vedno Alice, drama, Richard Glatzer, Wash Westmoreland, ZDA, 2014, 101'

19:00 Avtošola, komična kriminalka, Janez Burger, Slovenija, 2014, 79'

20:45 Petdeset odtenkov sive, romantična drama, Sam Taylor-Johnson, ZDA, 2015, 125'