DEVETA

Med vikendom so po vseh večjih turških mestih potekali protesti in zborovanja ljudi, zgroženih nad krutim posilstvom in umorom  20-letne študentke v mestu Mersin. Özgecan (izg. Oezgedžan) Aslan je voznik po tem, ko je kot zadnja ostala na minibusu, odpeljal na odročno lokacijo in poskušal posiliti. Ker se je upirala in uporabila poprovo pršilo, jo je zabodel in nato s pomočjo očeta in prijatelja truplo zažgal in odvrgel v reko. Že na sobotnem pogrebu se je zbralo več kot 5.000 ljudi, krsto pa so v nasprotju z običaji nosile ženske. Še isti dan se je na ulicah turških mest zbralo več deset tisoč protestnikov, večinoma žensk, ki so opozarjale na porast nasilja nad ženskami in spolnega nadlegovanja. Veliki protesti so napovedani tudi za danes.

Mnoge protestnice in protestniki so ob smrti mlade študentke opozorili na vlogo vlade pod vodstvom Stranke za pravičnost in razvoj, bolj znane pod kratico AKP. Od njihovega prihoda na oblast leta 2002 je namreč prišlo do 400-odstotnega povečanja števila primerov nasilja nad ženskami in spolnih napadov na njih, število umorjenih žensk pa se je povečalo za kar 1400 odstotkov. Protestniki to pripisujejo predvsem izjavam predsednika Recepa Tayiipa Erdogana in članov vlade, ki segajo od zanikanja enakosti med spoloma in zavračanja pravice do splava ob posilstvu do primerjanja nezakritih žensk s hišo, ki je naprodaj.

Istočasno pa so veliki protesti potekali v mestih turškega Kurdistana na jugovzhodu države. V največjem mestu Diyarbakir se je zbralo 25.000 ljudi, vse skupaj pa v različnih mestih kar 100.000. Kurdi namreč 15. februarja obeležujejo dan, ko je bil pred 16 leti v Keniji ob pomoči obveščevalnih agencij Združenih držav Amerike, Izraela in Velike Britanije aretiran vodja stranke PKK Abdullah Öcalan. Vse od takrat je vodja kurdskega boja za neodvisnost, ki ga Turčija smatra za terorista, zaprt v otoškem zaporu, namenjenem izključno njemu. Po protestih je prišlo tudi do spopadov s policijo, v katerih je bilo pridržanih 68 ljudi, med njimi veliko mladoletnih. V streljanju na policijo in metanju molotovk je bilo poškodovanih tudi mnogo policistov, ki se v kurdskem delu Turčije obnašajo bolj kot okupatorska sila.

DESETA

Sodišče EU je izdalo mnenje, ki pojasnjuje določanje minimalnega plačila specifične skupine delavcev. To so bili v tem primeru delavci, ki so bili s strani podjetja, v katerem so zaposleni v svoji domači državi, poslani na delo v drugo državo članico EU. Še vedno so tako zaposleni pri istem delodajalcu, le kraj dela je v tem času drug. Vprašanje, ki ga je na evropsko sodišče naslovilo finsko sodišče, se je nanašalo na primer poljskih delavcev na Finskem. Ti so bili v dotičnem primeru poslani v finsko nuklearko, da opravijo določena dela v zvezi z električno napeljavo. Delavci so trdili, da mora biti njihovo plačilo v tistem času postavljeno glede na kolektivno pogodbo, ki v sektorju velja na Finskem.

V imenu omenjenih delavcev je finski sindikat na finsko sodišče vložil tožbo proti njihovemu matičnemu podjetju na Poljskem. Pri tem je bilo predstavljeno prepričanje, da bi morali delavci pri obračunavanju plačila imeti upoštevane tudi vse prispevke, do katerih so upravičeni finski delavci, četudi ti delavcem na Poljskem ne pripadajo. To naj bi določala evropska direktiva na področju delavskih pravic.

Finsko sodišče se je znašlo pred dilemo glede razlage same direktive in je zato za pomoč prosilo evropsko sodišče. Znašli so se namreč v navideznem konfliktu med zakonodajo dveh držav članic, torej Poljske in Finske, ter evropsko direktivo. Sodišče je nato potrdilo interpretacijo sindikata, in sicer v smislu, da direktiva res pomeni, da mora biti minimalno plačilo skupaj z vsemi pravicami - vključno z različnimi prispevki pri plači - delavcem zagotovljeno glede na delovno zakonodajo države gostiteljice. Pri tem je zakonodaja domače države, v tem primeru Poljske, irelevantna.

S tem je evropsko sodišče omogočilo razrešitev še enega izmed primerov, ki znotraj EU izhajajo iz pristojnosti glede določitve minimalnega plačila delavcev. Glede tega se pogosto odpirajo debate, saj se predpisi glede minimalnega plačila delavcev znotraj EU močno razlikujejo, kar države izkoriščajo v svoj prid. Ravno danes omenjena Poljska je primer države, ki se je znašla v situaciji, ko je v nekaterih sektorjih zaradi slabo plačane delovne sile bolj konkurenčna. Veliko vlogo tako igra recimo v evropskem transportu, saj so vozniki plačani manj kot v nekaterih drugih državah, storitve poljskih prevoznih podjetij pa tako bolj konkurenčne. Prejšnji mesec je tako prišlo do začetka spora med EU, Poljsko in Nemčijo, ko je ta sprejela zakon o minimalni plači. Urna postavka, ki je bila določena v Nemčiji, je dosti višja od postavke, po kateri so sicer plačani poljski delavci, a poljska podjetja naj bi jo bila vseeno prisiljena plačati delavcem za ure, ki jih ti preživijo v vožnji čez Nemčijo. Zaradi burnega odziva Poljske, ki bi s tem, da bi delavcem plačevala več, izgubila svojo prednost na trgu, so Nemci sprejeli odločitev, da zakon ne velja za tovornjakarje. S tem so ugodili predvsem poljskim delodajalcem, dobrobit delavcev pa je bila prikladno spregledana.