21. 2. 2026 – 20.00

Pridigar iz mesta v puščavi

Vir: Mirjam Bešter / RŠ
Radijska igra

 V malem mestu sredi puščave, kjer proizvajajo le poezijo in datlje ter piha veter, živi Pridigar. Nekakšen modrec, ali kaj … Ugleden je in spoštovan, študentje mu sledijo kakor psički. Z njimi poseda v kavarni Kozmos in se mu klanjajo. 

 

O »Pridigarju« so dejali:

»Malodane cankarjansko.«

»Dionizično obredje neke 'opozicije'. Brezzoba nečimrnost, ki ne uzre same sebe.«

»Napeto, sem ga prebrala na dušek. Kakšen je to vodja, ki ne pripravi nikogar na svoj odhod?«

»Zelo gosta, nabita zadeva. Alegorično. Zelo sem užival.«

 

Pridigar iz mesta v puščavi je radijska priredba nenavadnega, pesimističnega in brezbožnega biblijskega besedila: Pridigarjeve knjige. Besedilo, ki je znano predvsem po svojem refrenu »nečimrnost čez nečimrnost, vse je nečimrnost«, smo za radijsko uprizoritev izbrali, ker se njegov glas tako domače zapleta sam vase in zaletava ob svoje omejitve, ko se Pridigar zaman trudi, da bi si razložil svet in svoje mesto v njem. Poslušati Pridigarjevo pleteničenje in nerganje se nam je zdelo ne samo prijetno, ampak tudi blagodejno.

 

Nastopili so: 

Lenča Ambrožič kot Pridigar,

Jon Napotnik kot novinar,

Ingver in gverilke (Mojca Marija Frida, Enja Rojenica in Eva Boke Ziblje) kot zbor,

Patrik Hlebanja kot slabo oblečen mladenič ali Pridigarjev učenec, 

Erik Klinc kot trafikant in duhovnik,

Živa Kadunc kot branjevka in kelnar,

Nejc Bahor ‒ Biga kot župan. 

Smejali so se Metod, Nika, Bugi, Tisa in Klemen.

 

Besedilo in režija: Vid Bešter in Nastja Virk

Snemanje, montaža in oblikovanje zvoka: Oliver Wagner

Lektura: Irena Gajić

Plakat in oblikovanje: Mirjam Bešter

 

Pesmi so uglasbile in izvedle Ingver in gverilke. Zaslužne so tudi za sopenje harmonik, ki spremlja zabave in veje kot veter po mestu v puščavi. Zaključno »Tretjo pesem« sta zaigrali Tisa Neža Herlec (klarinet) in Eva Boke Ziblje (okarini).

Posebna zahvala Sari, Tjaši, Urši, Lukasu, Vanji, Mirjam, Evi in Nataliji, ki so prebrale in komentirale prvi osnutek besedila.

Leto izdaje

Prazen radio ne stoji pokonci! Podpri RŠ in omogoči produkcijo alternativnih, kritičnih in neodvisnih vsebin.

Komentarji

kr en / 4. Marec 2026 / 8.15

Vid Bešter:

V Besnico sem pripotoval z bisagami in telečnjakom, kakor kakšnen Goethe na svojih potovanjih v Italijo.

In pridejo ljudje iz Besnice ob pot, češ umazani smo, ti pa si poln znanja, pomagaj,
četudi samo s svetopisemskimi nasveti iz
Koheleta.

»Pa se dajte umit.«
»Nimamo se s čim«. In so mi prinesli kos mila, narejen iz francoske gline. Ko sem dal to milo v kad, je na dno potonilo kot kamen. Z njim si se drgnil, a si lahko samo upal, da se bo vsaj malo spenilo.

Tistega dne sem v krčmi izvedel, da je pri sosedi poginil pujs.
Poiskal sem ga, nekje staknil velik sod, pod katerim sem podkuril, in naposled iz prasca (njegove masti) skuhal več kosov čudovitega mila.

Ljudje so se očistili in še dolgo potem so se mi hodili zahvaljevat, čeprav ne vsi, nekateri so še zmeraj pljuvali po meni
(Jernejčičeva prerokba) in klevetali, da bom končal v podhodu kakšnega umazanega mesta ali pod mostom
Aj-jaj.

Komentiraj

Z objavo komentarja potrjujete, da se strinjate s pravili komentiranja.

Napovedi