V današnjemu Kultivatorju pod drobnogled vzemamo možno gradnjo lakirnice podjetja Magna Steyr v bližini Hoč. V tem tednu je Ministrstvo za gospodarski razvoj doseglo dogovor z družbo Perutnina Ptuj in Skladom kmetijskih zemljišč in gozdov. Slednji so prišli do konsenza glede zagotovitve nadomestnih zemljišč za kmete, ki bodo zemljo primorani prodati za namen Magnine investicije. Nekateri namreč niso želeli pristati na prodajo svojih zemljišč občini Hoče-Slivnica brez zagotovitve primerljivih obdelovalnih zemljišč.

Ministrstvu je po večmesečnih prizadevanjih na pomoč priskočila družba Perutnina Ptuj, ki se je odpovedala 34 hektarjem obdelovalnih kmetijskih površin. Te ima v najemu od Sklada kmetijskih zemljišč. Od predaje zemljišč naj družba Perutnina Ptuj ne bi dobila ničesar, kot zatrjujeta tako Ministrstvo za gospodarski razvoj kot Perutnina Ptuj. Omenjena predaja, ki se po mnenju podpornikov projekta kaže kot velik korak k realizaciji lakirnice v bližini, pa je s strani Kmetijsko gozdarske zbornice in Kmetijskega sindikata naletela na nasprotovanje. Nova zemljišča komentira Milan Unuk, predsednik enote Kmetijsko gozdarske zbornice Ptuj:

Izjava

Jedro problema, kot opozarja Cvetko Zupančič, predsednik Kmetijsko gozdarske zbornice, ni v kvaliteti nadomestnih 34 hektarjev zemljišč s strani Perutnine Ptuj, temveč v domnevnih dogovarjanjih v ozadju. Neuradne informacije namigujejo, da naj bi v ozadju navidez velikodušne poteze Perutnine Ptuj slednja zahtevala predčasno podaljšanje najema za 4000 hektarjev zemljišč, ki jih najema od Sklada. Pogodbe o najemu za ta zemljišča se iztečejo v letih 2018 in 2019. Tovrstnemu netransparentnemu “mešetarjenju” z zemljišči pa kmetje nasprotujejo. Razloži Zupančič:

Izjava

Perutnina Ptuj naj bi torej v zameno za predajo 34 hektarjev zemljišč zahtevala 10 letno podaljšanje najema za 4000 hektarjev drugih zemljišč. Podjetje tak pogoj zanika. Iz Sklada kmetijskih zemljišč pa so za Slovensko tiskovno agencijo pojasnili, da je Perutnina Ptuj konec maja res poslala pogodbo, ki je vsebovala omenjeni pogoj. Ta teden naj bi nato posredovali novo pogodbo, v kateri predaje zemljišč niso več pogojevali s podaljšanjem najema. Kmetje pa ostajajo skeptični do možnosti, da v ozadju res ni netransparentnih dogovorov. Predčasnemu podaljšanju najemne pogodbe nasprotujejo predvsem zato, ker bi kmetje po izteku trenutnih pogodb v letih 2018 in 2019 tudi sami radi kandidirali na razpisih za najem omenjene obdelovalne zemlje. Nadaljuje Zupančič:

Izjava

Čeprav minister za gospodarski razvoj Zdravko Počivalšek prenos zemljišč s strani Perutnine Ptuj predstavlja kot odločilni korak pri napredovanju nadaljnjega usklajevanja z naročnikom, Unuk opozarja, da kmetje najverjetneje ne bodo pristali na prodajo zemljišč:

Izjava

V kolikor kmetje ne bodo prodali svojih zemljišč, jim grozi razlastitev zemlje. Čeprav nihče, vključno z ministrom Počivalškom, ne ve točno, koliko kmetov trenutno ne želi prodati svojih zemljišč, se ocene gibljejo med tremi in petimi kmeti. V kolikor postopek privede do razlastitve zemljišč, pa se odpira vprašanje, ali bo postopek v nasprotju z ustavo. Zakon, sprejet posebej za realizacijo Magnine investicije in poznan tudi kot Lex Magna, sicer razlastitev kmetov dopušča, saj investicijo razglaša za javni interes. V primeru lakirnice Magne Steyr, ki je vendarle investicija in interes zasebnega podjetja, pa je tovrstna klasifikacija vprašljiva. Razloži Zupančič:

Izjava

Aleš Cantarutti, državni sekretar na Ministrstvu za gospodarstvo, je ob sprejemanju zakona konec lanskega leta za Radio Študent na očitke o vprašljivosti razglasitve konkretne zasebne investicije za javni interes odgovoril, da se zakon ne nanaša le na to investicijo. Zajema namreč katerokoli investicijo, ki zadostuje v zakonu predpisanim pogojem ustvarjanja najmanj 1000 delovnih mest in vložka najmanj 100 milijonov evrov ter je izvedena na območju razvojnega območja Hoče-Slivnica. A je še v isti sapi priznal, da si poleg Magnine drugih tovrstnih investicij ne moremo obetati:

Izjava

Poleg morebitne neustavne razlastitve kmetov pa se je ob poskusu zagotovitve hitrejše vzpostavitve obratov podjetja Magna Steyr zgodilo še nekaj posegov v zakonodajo. Tako na primer Lex Magna širi definicijo dokazila o pravici graditi, a le za primer konkretne investicije. V splošnem kot tovrstno dokazilo velja izpisek iz zemljiške knjige ali notarsko overjena pogodba o vpisu ustrezne pravice v zemljiško knjigo. V primeru investitorja Magna Steyr pa bodo veljala tudi potrdila različnih organov o nedokončanosti postopkov: od zapuščinskega postopka do postopka o razlastitvi. Tako bo avstrijsko podjetje lahko gradilo, še preden bodo ustrezni postopki zaključeni. Spremembe, ki jih je uvedel zakon, pa za Magnino investicijo rahljajo oziroma pospešujejo, odvisno od perspektive, tudi postopke za poseg v kmetijska zemljišča. Kot je za Radio Študent ob sprejemanju zakona decembra lani povedal Zupančič:

Izjava

Ministrstvo za gospodarstvo sprememb v zakonodaji ne razlaga kot odpustke, temveč le kot pospeševanje včasih preveč birokratskih postopkov. Še vedno pa je potrebno ugotoviti, da se ti postopki pospešujejo le za točno določeno investicijo točno določenega zasebnega podjetja.

Rešitev težav z nadomestnimi zemljišči za kmete, ki bi svojo obdelovalno zemljo prodali za namen gradnje lakirnice, še ne predstavlja zelene luči za začetek gradnje obrata Magne Steyr. Sprva bi morali kmetje odobriti nova zemljišča, ponujena s strani Perutnine Ptuj, drugi korak pa predstavlja odobritev s strani Inšpektorata republike Slovenije za okolje in prostor, ki svojo oceno napoveduje v začetku naslednjega meseca. Andrej Gnezda z nevladne organizacije Umanotera do predvidene oddaje soglasja inšpektorata ostaja skeptičen in glede omenjenega postopka dodaja:

Izjava

Ob boku z nedavno nesrečo v Kemisu so vprašanja o varnosti in ekološki spornosti obrata lakirnice dvignila veliko prahu v slovenskem medijskem prostoru. Kakšna je moč ekološkega argumenta, ki nasprotuje gradnji potencialne tovarne v bližini Hoč, razloži Gnezda:

Izjava

Največji očitek zadeva prav izbiro lokacije. Nasprotovanja se pojavljajo predvsem zaradi postavitve lakirnice na vodovarstvenem območju, kjer so prvovrstna kmetijska zemljišča, kar med drugim terja tudi delni posek Rogoškega gozda in gradnjo 4,5 kilometrov dolgega plinovoda, ki bi oskrboval lakirnico. Prav tako pa tovrstni tovarniški objekt predstavlja potencialno nevarnost izpustov škodljivih snovi v neposredno okolje.

Minister Počivalšek je v tem tednu naznanil, da je ponudnik že izrazil zanimanje za gradnjo lakirnice na Madžarskem. Ne glede na to, ali izjava drži ali ne, dvom o zmožnostih pravočasne uskladitve pogojev za začetek gradnje narašča. Magna Steyr bi s svojim prihodom v slovenski prostor ob začetku delovanja omogočila 400 delovnih mest, v naslednjih letih pa naj bi se to število povečalo na več tisoč. Zakon Lex Magna sicer za investicijo zahteva najmanj 1000 delovnih mest. Postopek pridobivanja zadostnih pogojev za začetek gradnje pa se ne glede na vse državne privilegije za gradnjo lakirnice vse bolj zapleta. Največjo oviro trenutno predstavlja prav pridobitev gradbenega ozemlja s strani kmetov, medtem ko bo gradnjo odobrilo ali zavrnilo še poročilo Inšpektorata republike Slovenije za okolje in prostor v začetku julija. Za konec komentar o možnosti realizacije projekta doda Gnezda:

Izjava