Monte dei debito
Tretja največja italijanska banka, Monte dei Paschi di Siena, bo prejela državna sredstva iz 20 milijard evrov vrednega sklada, namenjenega pomoči bankam. Sredstva bodo namenjena izboljševanju solventnosti banke, ki se je na julijskem stresnem testu Evropske centralne banke odrezala najslabše od vseh evropskih bank. Zaradi poraznih rezultatov je Evropska centralna banka zahtevala, da Monte dei Paschi di Siena do leta 2018 zmanjša obseg svojih slabih posojil za 30 odstotkov. Evropska centralna banka je tudi zahtevala, da do konca decembra zberejo 5 milijard evrov sredstev za dokapitalizacijo. Banka je zato do konca decembra poskušala prodati za 9,2 milijarde evrov slabih posojil, spodbujala je zamenjavo obveznic za delnice in se trudila pridobiti teh 5 milijard od privatnih investitorjev. To sredo je razglasila, da ni uspela pridobiti teh sredstev, nujnih za nadaljnjo solventnost.
Italijanske banke so preobremenjene s 360 milijardami slabih posojil. Kar 21 odstotkov vseh italijanskih bančnih posojil so slaba posojila. Italija namreč ni ustanovila slabe banke. Lorenco Codogno, direktor italijanske zakladnice med letoma 2006 in 2015 in profesor na London School of Economics pojasni, zakaj Italija ni ustanovila slabe banke.
V odsotnosti slabe banke poskušajo italijanske banke svoje težave reševati na trgu. Tudi Monte dei Paschi je od letošnjega stresnega testa poskušala pridobiti nova sredstva, da bi se izognila državni dokapitalizaciji. Na kakšen način je banka Monte dei Paschi di Siena poskušala doseči dokapitalizacijo, pojasni Lorenco Codogno.
Tudi zadnji poskus dokapitalizacije je ta teden spodletel po tem, ko je postalo jasno, da katarski državni sklad ne bo investiral v banko. Ker Evropska centralna banka ni odobrila podaljšanja roka za dokapitalizacijo, je Monte de Pascha di Siena zaprosila državo za pomoč. Parlament je takoj po sredini oznanitvi o neuspehu zbiranja zasebnih sredstev odobril 20-milijardni sklad, namenjen podpori bančnega sektorja. Danes je italijanska vlada razglasila, da bo z denarjem iz tega sklada izvedla državno dokapitalizacijo Monte dei Paschi. Lorenco Codogno pojasni, katere ukrepe bo banka sprejela poleg vladne finančne injekcije.
Plan za dokapitalizacijo mora upoštevati nova pravila Evropske unije. Ta določajo, da morajo v primeru državne dokapitalizacije banke del stroška najprej nositi posojilodajalci, torej lastniki obveznic banke - po principu, ki je v angleščini poznan kot bail-in. Najprej mora biti razvrednotena vrednost najbolj tveganih, tako imenovanih podrejenih obveznic, če to ne zadostuje, pa tudi vrednost običajnih obveznic. Lastniki teh obveznic so večinoma finančne institucije, v Italiji pa je primerjalno večji delež obveznic v lasti fizičnih oseb, tako imenovanih malih obvezničarjev.
Kdo so lastniki obveznic, koliko je zasebnikov in zakaj je veliko teh lastnikov fizičnih oseb, pojasni Lorenco Codogno.
Analiza podatkov Italijanske nacionalne banke sicer kaže, da ima le 5,4 odstotka italijanskih gospodinjstev obveznice in da imajo te družine dvakrat večje bogastvo kot povprečni Italijan.
Thomas Fazi, italijanski novinar in režiser, objasni, kaj se je zgodilo ob vladnem reševanju štirih manjših bank leta 2015, kjer je veliko manjših varčevalcev utrpelo hude izgube:
Italijanska vlada noče ponoviti političnega debakla iz lanskega leta, zato skuša male obvezničarje zaščititi pred izgubo vrednosti obveznic in išče določila v evropskih pravilih, ki bi to omogočila. Evropska pravila dopuščajo nekatere izjeme v primeru, da gre za enkratno, preventivno državno dokapitalizacijo sistemsko pomembne banke, ki ne presega zneska, ki je nujno potreben za zagotovitev kapitalske ustreznosti banke, kakršno zahtevajo stresni testi. V tem primeru je dopustno, da stroške dokapitalizacije nosijo le lastniki podrejenih obveznic, ne pa tudi lastniki običajnih obveznic. S sklicevanjem na to pravilo bi Italija lahko omejila izgube malih obvezničarjev le na tiste, ki so lastniki podrejenih obveznic. Glede na to, da dokapitalizacija banke Monte dei Paschi ustreza vsem zgoraj opisanim kriterijem, gre pričakovati, da bodo izgubo nosili le lastniki podrejenih obveznic.
Morda pa italijanski vladi uspe zaščititi tudi te. Evropska pravila namreč nadalje omogočajo tudi možnost, da obvezničarji, tudi podrejeni, sploh ne prispevajo k dokapitalizaciji. Tako postopanje pa je dopustno le v primeru omejitve škode, nastale zaradi posebnih okoliščin, ali v primeru omejitve velike gospodarske škode. Italijanska vlada zato skuša dokazati, da je slabo stanje banke Monte dei Paschi posledica bodisi britanskega izstopa iz Evropske unije, kar bi lahko interpretirali kot posebno okoliščino, bodisi da so izgube malih obvezničarjev povzročile veliko gospodarsko škodo. Obe argumentaciji sta močno vprašljivi, zato še ni jasno, ali bodo mali obvezničarji morali prevzeti del stroška ali ne. V primeru, da argumentacija ne bi uspela, pa italijanska vlada načrtuje zaščito lastnikov podrejenih obveznic s finančno akrobacijo, ki bi vključevala zamenjavo podrejenih obveznic za običajne. Končna odločitev pa leži v pogajanjih med italijansko vlado in Evropsko komisijo.
Monte dei Paschi ni edina italijanska banka s slabimi posojili, ki bi želela državno pomoč iz 20-milijardnega sklada. Takšni sta na primer še Veneto Banca SpA in Banca Popolare di Vicenza. Lorenco Codogno predstavi svoj pogled na to, kako naj bi ostale banke dobile državno pomoč in ali je to v nasprotju s pravili Evropske unije.
Ali bi Evropska unija res s tako lahkoto sprejela italijansko davkoplačevalsko dokapitalizacijo, je nejasno. Politične sile se glede ukrepa še pozicionirajo. Lorenco Codogno predstavi mnenja opozicije o vladnem ukrepu.
Opozicija je torej še neenotna, zaenkrat pa še ni znano niti, kako bo glede dokapitalizacije v javnosti nastopila vlada in kako se bodo opredelili volivci. Njihov odziv predvidi Thomas Fazi.
Kultivirala sta vajenca Gea in Natan pod budnim očesom Zwittra.
Dodaj komentar
Komentiraj