Manjšina brez glasu?
Edini hrvaški dnevni časopis v italijanskem jeziku na La voce del popolo se je znašel na udaru hrvaškega ministra za kulturo Zlatana Hasanbegovića. Zaradi postopnega ukinjanja državne finančne pomoči mu grozi ukinitev.
Ministrstvo je objavilo seznam medijev in medijskih združenj, ki bodo v prihodnje prejemala državno finančno podporo za izdajanje revij, časopisov in elektronskih medijev. Mnogi iz hrvaške medijske krajine ministru za kulturo Zlatanu Hasanbegoviću očitajo, da bodo za sredstva prikrajšani predvsem levo usmerjeni mediji, ki bodo v prihodnje dobivali manj sredstev ali pa jih sploh ne bodo. Založniška hiša Edit, ki izdaja časopis La voce del popolo, bo tako v prihodnjem letu dobila za kar polovico manj sredstev kot prejšnja leta, leto za tem pa bo njeno financiranje s strani ministrstva ukinjeno.
Pogovarjali smo se s Mauriziem Tremulom, predstavnikom Italijanske unije, združenja italijanske manjšine na Slovenskem in Hrvaškem. Pomembnost časopisa, ki povezuje in informira tudi manjšino v Sloveniji, pojasni Tremul:
Protestno se je na odločitev odzvalo tudi več civilnodružbenih organizacij, z apelom pa se je oglasila tudi Hrvaška laburistična stranka. Razloge zanj pojasnjuje Vedran Sabljak, predstavnik reškega krila laburistov:
Ministrstvo za kulturo je svojo odločitev argumentiralo s pojasnitvijo, da ni zavezano k finančni podpori dotičnega medija. Giacoma Scottija, nekdanjega dolgoletnega sodelavca La voce del popolo in književnika, argument ne prepriča:
Obstoj časopisa La voce del popolo je po sedemdesetih letih delovanja soočen z grožnjo zaprtja. Scotti opozarja, da sta pred založniško hišo Edit, ki časopis izdaja, dve možnosti. Bodisi Edit ukinejo bodisi zmanjšajo število zaposlenih za 20 odstotkov, kar bi po Scottijevih besedah prav tako pomenilo samomorilsko potezo. Tremul pojasnjuje, da bo Italijanska unija posredovala tako pri vladi v Zagrebu kot tudi v Rimu, v hrvaškem Uradu za manjšine pa vidi možnost poprave zadane finančne krivice:
Za nadaljnje delovanje časopisa italijanske manjšine ni ključno le sodelovanje pristojnih institucij, ki naj bi bdele nad spoštovanjem pravic manjšin, temveč tudi aktivna podpora večinskega prebivalstva, meni Scotti, ki poziva k izražanju solidarnosti s časopisno hišo:
La voce del popolo korenini v partizanskem gibanju, temu primerna pa je tudi njegova zgodovina, ki je vedno bila tesno vezana na antifašizem in narodnoosvobodilni boj. La voce del popolo in Edit pa nista edina, ki sta na udaru Hasanbegovića. Njegovo ministrstvo namreč zmanjšuje ali ukinja financiranje za velik delež levih ali liberalnih medijev, ki so večinoma neprofitni. Zgodovinski kontekst hrvaških medijev v zadnjih letih, ki je v srži zdajšnjega napada na medije, pojasni Andrea Milat iz hrvaške izdaje časopisa Le Monde Diplomatique:
Kmalu po tem, ko so se med državno sofinanciranimi, neprofitnimi mediji znašli tisti, ki so bili bolj levo ali vsaj liberalno orientirani, je prišlo do “udara z desne”. Hrvaška desnica je začela z intenzivnim obtoževanjem takratne vlade, češ, da favorizira domnevno levičarske medije, saj ti ne pokrivajo vsebin in poslanstva koalicije “U ime obitelji”, katere član je bil tudi Hasanbegović.
Ta oddaja je nastala v sodelovanju z Osservatorio Balcani e Caucaso za European Centre for Press and Media Freedom (ECPMF), in je sofinancirana s strani Evropske komisije. Vsebina oddaje je izključna odgovornost Zavoda Radio Študent in se ne more smatrati, da odraža stališča Evropske unije.
Dodaj komentar
Komentiraj