V Venezueli je na včerajšnjih parlamentarnih volitvah zmagala opozicijska koalicija strank Omizje za demokratično enotnost ali krajše MUD. Predsednik države Nicolas Maduro, ki stoji na čelu 16 let vladajoče Združene socialistične stranke, je rezultate že priznal. Zaradi predsedniškega sistema Maduro seveda ostaja na čelu države, a rezultati kljub temu predstavljajo velik poraz za socialiste in dajejo opoziciji večjo moč. Maduro pravi, da je zmagala protirevolucija, ki je v Venezueli sprožila svojo vojno, ekonomsko vojno, ki jo podpirajo Združene države Amerike.

Zmaga koalicije MUD se že opisuje kot eden največjih udarcev socialistični revoluciji v zadnjih 16 letih. Vodja opozicije, Henrique Capriles, rezultat opisuje kot končno zmago skromnosti, zrelosti in mirnosti. Mirnost je sigurno značilnost, ki se je je koalicija morala naučiti v zadnjih letih - leta 2010 so bile volitve prav tako napete, rezultat pa nasproten od tokratnega. Koalicija MUD je takrat dobila okrog 47 % glasov, le kak odstotek manj kot socialisti, a jim je pripadlo le 64 od 165 sedežev v parlamentu. Poslanci in poslanke Združene socialistične stranke so v zadnjih štirih letih zasedali 98 sedežev. Tokrat je MUD pobral najmanj 99 sedežev.

Koalicija MUD je raznolika skupina strank, od levičarskih pa do izjemno konzervativnih. Novinarja Aktualnopolitične redakcije, Jašo Veselinoviča, ki se trenutno nahaja v Venezueli, smo povprašali, kaj koalicijo sploh drži skupaj - je edina skupna točka nasprotovanje socialistom?

Izjava

Združena socialistična stranka je na oblast prišla pred 16 leti, s Hugom Chavezom na čelu. Država se je preimenovala v Bolivarsko republiko Venezuelo in novo osredotočenje na marginalizirano, revno prebivalstvo, zagotavljanje dostopa do socialne države vsem je dolgo časa vzdrževalo široko podporo. Na kakšen način pa se današnja situacija razlikuje od tiste leta 1999? George Ciccariello-Maher, profesor na univerzi Drexel v Filadelfiji, primerja oba družbena konteksta:

Izjava

Eden glavnih razlogov za tokratni poraz naj bi bilo vedno slabše ekonomsko stanje v državi, ki je med drugim posledica padanja cen nafte. Izvoz le-te predstavlja več kot 90-odstotni delež prihodkov izvoza, zato vsakršno nižanje cen pomeni velik udarec za prihodke države. Inflacija naj bi bila letos več kot 100-odstotna, poleg tega pa je problem tudi pomanjkanje nekaterih osnovnih dobrin. Padajoče cene nafte so bile razlog za upore konec 80-ih let, tokratni padec je rezultiral v zmagi opozicije. Odpira se vprašanje, kakšne spremembe MUD lahko uvede v teh razmerah in kaj sploh so njihovi načrti. Predvidevanja o prihodnosti so omejena zaradi že omenjenega dejstva, da MUD nima postavljenih jasnih ali sploh kakršnihkoli politik. Kakšna so torej pričakovanja?

Izjava

Eden večjih napredkov Bolivarske republike je bilo večje osredotočenje na potrebe revnih. Maher v enem svojih člankov ta pojav opisuje kot prihod marginaliziranih iz senc. Ali tako velika sprememba oblasti pomeni vrnitev v deželo senc?

Izjava

Venezuelske volitve so vedno deležne velikega števila opazovalcev in komentatorjev, tako v državi sami kot tudi v tujini. Predvsem s strani ZDA se pogosto pojavijo izredno glasni dvomi in komentarji o volilnem sistemu samem ter o visoki možnosti prevar. Da so te dejansko izjemno nizke oziroma skoraj neobstoječe, je sicer potrdilo že veliko število organizacij, najbolj pa je znana izjava bivšega ameriškega predsednika Jimmyja Carterja, ki je volilni proces v Venezueli označil za najboljšega na svetu. Kljub temu se veselo pograbi vsaka priložnost pokazati proces kot problematičen in nezanesljiv, nazadnje so tovrstne obtožbe prišle po tem, ko venezuelske oblasti niso povabile opazovalcev Organizacije ameriških držav. Ali je tak odziv pričakovan in kako je bilo tokrat z opazovanjem volitev, pojasni Veselinovič:

Izjava

Na tokratni rezultat s strani ZDA najverjetneje  ne bo večjih pripomb, prav tako je vprašanje, ali bo Venezuela obstala na seznamu držav, ki naj bi ZDA predstavljale grožnjo. Maher opiše pričakovane naslednje korake vodstva ZDA, ki so delno, a v zelo omejenem obsegu, odvisni od rezultatov ameriških predsedniških volitev:

Izjava

Predsedstvo Venezuele se bo torej soočalo z napadi znotraj države kot tudi od zunaj, s strani ZDA. Z večjo močjo vplivanja in omejevanja delovanja predsedstva bo MUD dobila možnost sprejemanja zakonov, ki bi omogočili osvoboditev nekaterih političnih zapornikov in zamenjavo določenih ljudi na visokih funkcijah v sodstvu.

S tokratnimi volitvami je država dobila legitmnost volilnega procesa v očeh ZDA, posledice bolj desničarske vlade in interna ocena njenih politik pa bodo znane ob naslednjih predsedniških volitvah, ki naj bi potekale leta 2018. A vse kaže, da bo do internih spopadov prišlo že pred tem - Gospodarska zbornica Venezuele je danes že pozvala parlament, da naj se usmerijo v spremembe zakona o delavcih in zakona o reguliranih cenah. Pravijo, da bodo nujni ne le delni ukrepi, ampak sprememba usmeritve države - to naj ne bi bilo lahko, je pa mogoče. Zaključimo z besedami ene izmed podpornic Združene socialistične stranke: “To je demokracija. Smo Chavisti in boj se nadaljuje.”