Digiunija

Digiunija

Oddaja
Enotni digitalni trg
12. 6. 2017 - 20:00

Lepo pozdravljeni v Zeitgeistu o medijski politiki Evropske unije. V prejšnjem Zeitgeistu smo orisali pregled evropskih politik na področju medijev in se podrobneje posvetili direktivi o avdiovizualnih medijskih storitvah. V tokratnem Zeitgeistu bomo preučili regulacijo digitalnega trga na področju Evropske unije in vizijo vzpostavitve enotnega digitalnega trga. Strategija o enotnem digitalnem trgu se je začela izvajati leta 2015 in je del Digitalne agende za Evropo 2020 iz leta 2010. Glavna izhodišča strategije razloži Scott Marcus z Znanstvenega Inštituta za infrastrukturo in komunikacijske storitve iz Bruslja:

Izjava

Pomemben cilj strategije je odprava tako imenovanega geoblockinga. To pomeni, da bi lahko do internetnih vsebin, blag in storitev dostopali ne glede na to, kje v Evropski uniji se nahajamo. Razloži Javier Ruiz, direktor organizacije Open Rights Group:

Izjava

O prenosu vsebin je 18. maja glasoval Evropski parlament. Razliko razloži Ruiz:

Izjava

Maja letos je Evropska komisija predstavila evalvacijo izvedbe strategije. Kot področja, na katerih bodo še potrebne spremembe, je izpostavila evropsko podatkovno ekonomijo, kibernetsko varnost in spodbujanje spletnih platform. Na področju spletnih platform trenutno prevladujejo tuje velike korporacije. Namen Evropske komisije je podpreti konkurenčnost evropskih platform, meni Robin Mansell z londonske School of Economics and Political Science:

Izjava

Poslušate Zeitgeist o evropski digitalni politiki. V drugem delu oddaje se bomo podrobneje posvetili aktualnim predlogom Evropske komisije v okviru Strategije o enotnem digitalnem trgu. To sta reformi avtorskega prava in varovanja zasebnih podatkov.

Varstvo osebnih podatkov določata Splošna uredba o varstvu podatkov in Uredba o e-zasebnosti. Spremembe na področju prve predstavi Dušan Caf z Inštituta za digitalno družbo:

Izjava

Velike spremembe na digitalnem trgu pa uvaja tudi uredba o spoštovanju zasebnega življenja in varstvu osebnih podatkov na področju elektronskih komunikacij oziroma Uredba o e-zasebnosti, ki naj bi bila sprejeta do maja 2018 in bo dopolnjevala Splošno uredbo o varstvu podatkov. Kaj vse bo urejala, pove Javier Ruiz iz organizacije Open Rights Group.

Izjava

Ta uredba naj bi tudi odstranila neučinkovite vseprisotne prošnje za dovoljenje uporabe piškotkov na spletnih straneh.

Izjava

Eden bolj kritiziranih zakonodajnih predlogov je direktiva Evropskega parlamenta in Sveta o avtorskih pravicah na enotnem digitalnem trgu. Ta ureja prej neregulirano področje rudarjenja z besedilom in podatki, predlagane pa so bile tudi nove pravice založnikov. Več razloži Ruiz.

Izjava

V 11. členu direktive o avtorskih pravicah so bile predvidene nove pravice založnikov. Te bi z uvedbo plačljivih spletnih povezav koristile medijem, ki so zadnje čase na udaru zaradi interneta. Bolj podrobno Ruiz.

Izjava

Drugi problematiziran člen direktive je bil 13. člen, ki naj bi uvedel spletno cenzuro. Spletnim stranem bi naložil obveznost, da pregleda vsako vsebino, preden je naložena. Trenutno sistem deluje tako, da spletne strani material, ki krši avtorske pravice, odstranijo šele, ko nekdo poda prijavo, in niso odgovorne, dokler ne vedo za kršitev. Ta člen bi seveda najbolj koristil glasbeni industriji.

Izjava

Ima pa ta direktiva tudi kakšno dobro plat. Zaključi Ruiz:

Izjava

 

Oddaja je nastala v okviru projekta DeEP – Delovanje Evropskega parlamenta, ki poteka od novembra 2016 do junija 2017 in ga podpira Evropski parlament. Podana mnenja v oddaji so mnenja avtorjev oddaje, in ne odražajo mnenj Evropskega parlamenta, slednji pa tudi ne odgovarja za uporabo podanih informacij v oddaji.

Aktualno-politične oznake: 

facebook twitter rss

Prikaži Komentarje

Komentiraj

Plain text

  • No HTML tags allowed.
  • Spletni in e-mail naslovi bodo samodejno pretvorjeni v povezavo.
  • Samodejen prelom odstavkov in vrstic.

Z objavo komentarja potrjujete, da se strinjate s pravili komentiranja.