Prepletenost nemške raziskovalne sfere | Radio Študent

Prepletenost nemške raziskovalne sfere

Oddaja

Pozdravljeni v oddaji Frequenza della Scienza. Danes je na sporedu že druga oddaja Znanstvene redakcije v okviru cikla »Die andere Alternative für Deutschland« oziroma »Druga alternativa za Nemčijo«, ki ga na Radiu Študent pripravljamo s podporo Goethe-Insituta Ljubljana. Če smo se v prejšnji oddaji znanstvene redakcije posvetili predvsem polju bazičnih znanosti in združenju Max Planck, pa si bomo v tokratni oddaji pogledali, kako v Nemčiji poteka raziskovani proces v tako imenovanih aplikativnih oziroma uporabnih znanostih.

V Nemčiji je bilo leta 2014 za namene raziskovanja in razvoja vloženih 84,246 milijard evrov oziroma kar 2,88 odstotkov nemškega bruto domačega proizvoda. Na vsakoletni ravni tretjino teh sredstev zagotavljajo država in zvezne republike, kar dve tretjini sredstev pa v raziskovanje in razvoj vloži nemška industrija.

Danes bomo predstavili različne  vrste raziskovalnih inštitucij v Nemčiji, za začetek si bomo pogledali združenji Helmholtz Gemeinschaft in Leibniz Gemeinschaft. Sledi predstavitev združenja Fraunhofer Gesellschaft, ki se posveča le uporabnim raziskavam. V zadnji tretjini Frequenze della Scienze pa bomo na hitro pogledali primer implementacije tako imenovane iniciative odličnosti na nemških univerzah. Na koncu bomo predstavili tudi pomen nemškega programa akademske izmenjave študentov in profesorjev, imenovanega Deutscher Akademischer Austauschdienst oziroma krajše DAAD.

V zadnji oddaji smo predstavili delovanje in organizacijo združenja Max Planck, katerega inštituti se ukvarjajo predvsem s temeljnimi oziroma bazičnimi znanostmi. V pričujoči oddaji pa se bomo dotaknili tudi tako imenovanih uporabnih znanosti. V Nemčiji most med obema predstavlja Helmholtz Gemeinschaft oziroma združenje Helmholtz. Ta se posveča raziskavam tako temeljnih kot tudi uporabnih znanosti. Ime nosi po slavnem vsestranskem raziskovalcu iz 19. stoletja Hermanu von Helmholtzu.

Čeprav nekateri raziskovalni centri delujejo že vse od 50. let prejšnjega stoletja, je bilo samo združenje Helmholtz  uradno ustanovljeno leta 1995. Eden izmed glavnih razlogov za njegovo ustanovitev je bilo lažje pridobivanje sredstev za velike projekte, več o tem pa nam pove Alexandra Rosenbach, predstavnica za komunikacijo z javnostjo:

In 1995 the necessity ...

Sodelovanje med raziskovalnimi inštitucijami se znanstvenicam in znanstvenikom v Nemčiji torej izplača. Poleg prednosti pri pridobivanju večjih denarnih sredstev sodelovanje prinese tudi več možnosti souporabe raziskovalne opreme, kot na primer elektronskih mikroskopov. O raziskovanju v okviru enega izmed centrov Helmholtz smo se pogovarjali tudi z Miho Modicem, ki je razpet med Univerzo v Münchnu in tamkajšnjim centrom Helmholtz. Doktor Miha Modic nam je orisal povezanost nemških raziskovalnih centrov in inštitutov s poudarkom na prepletenosti znanstvenega sveta različnih ustanov in združenj v Münchnu:

Jaz sem načeloma ...

Da ravno povezanost in prepletenost omogočata izposojo opreme in skupne raziskovalne projekte, nazorno opiše Miha Modic:

Taka ful bistvena stvar ...

Centri in inštituti različnih raziskovalnih ustanov torej niso jasno razmejeni. Raziskovalni centri v okviru Helmholtza denimo predstavljajo največje raziskovalno združenje v Nemčiji in so razširjeni po celi državi. V njihovem okviru deluje preko 38 tisoč znanstvenic in znanstvenikov. Denarna sredstva, namenjena raziskavam, pa segajo do 4 milijard 450 tisoč evrov letno. Pri tem dve tretjini sredstev pridobijo iz javnega denarja, zadnja tretjina denarnih sredstev pa prihaja iz zasebnih in javnih partnerstev. Alexandro Rosenbach smo vprašali tudi, kako so raziskave denarno podprte:

The total budget ...

Pri tem naj dodamo, da ima združenje Helmholtz ogromno projektov podprtih tudi preko Evropskega raziskovalnega sveta. Gre za tako imenovane European research council ali ERC projekte, ki lahko v nekaterih primerih znašajo tudi nekaj milijard evrov za nekaj let. Za primerjavo, slovenski raziskovalci in raziskovalke so na tem razpisu do sedaj uspešno kandidirali le s tremi projekti, medtem ko naj bi jih različni centri v okviru Helmholtza imeli kar preko 50.

Alexandra Rosenbach, predstavnica skupine za komunikacijo z javnostjo, nam je povedala še nekaj več o tem, s katerimi področji se ukvarjajo na raziskovalnih centrih, ki delujejo v okviru Helmholtz združenja, in kako združujejo temeljne in uporabne raziskave:

In general it is research ...

Poleg združenja Helmholtz obstaja v Nemčiji tudi združenje Leibniz oziroma Leibniz Gemeinschaft. Slednje je najmanjše od do sedaj predstavljenih združenj Helmholtz in Max Planck. V združenju Leibniz se ukvarjajo tako z naravoslovnimi znanostmi kot tudi družboslovjem in humanistiko. Raziskovanje je razdeljeno na pet sekcij, in sicer humanistiko in izobraževalne vede, ekonomijo, družbene vede in prostorske študije, vede o življenju, matematiko, naravoslovne vede in inženirstvo ter okoljske znanosti.

Združenje Leibniz prav tako nosi ime po slavnem matematiku in filozofu Gottfriedu Wilhelmu Leibnizu. Njihov letni proračun znaša milijardo 700 tisoč evrov. V Nemčiji je v  okviru združenja leta 2015 delovalo kar 89 neodvisnih inštitutov. Danes je v okviru združenja Leibniz zaposlenih dobrih 9 tisoč raziskovalcev in raziskovalk. Poleg tega pa združenje podpira tudi delovanje osmih nemških muzejev.

Eden izmed svetovno bolj znanih muzejev je berlinski prirodoslovni muzej, ki ima pod svojo streho tudi raziskovalni inštitut za preučevanje evolucije in biotske raznovrstnosti. Povezava med muzeji, raziskovalnimi inštituti in univerzami je vsaj v tujini pogosta praksa, saj muzeji skrivajo marsikatere artefakte in ostanke živali, ki jih je vredno preučiti in raziskati. Sledi glasbeni premor, po katerem boste spoznali še združenje Fraunhofer, pojem odličnosti in organizacijo DAAD.

 

It's Everyone Else: The truth about mirrors

 

Poslušate oddajo Frequenza della Scienza. Današnja oddaja je še ena iz cikla oddaj v okviru projekta »Die andere Alternative für Deutschland« oziroma »Druga alternativa za Nemčijo«, ki ga podpira Goethe-Institut Ljubljana. V današnji oddaji predstavljamo nemška raziskovalna združenja, ki so most med temeljnimi in uporabnimi znanostmi.

Poleg združenj Helmholtz in Leibniz poznajo v Nemčiji tudi Fraunhofer Gesellschaft oziroma združenje Fraunhofer. Raziskovalke in raziskovalci, ki delujejo na tako imenovanih inštitutih Fraunhofer, se posvečajo predvsem uporabnim oziroma aplikativnim raziskavam. Tudi večina njihovega financiranja prihaja iz posameznih projektov in pogodb, ki jih podpira industrija, delno pa tudi država. Več o financiranju nam je povedal sodelavec skupine za komunikacijo z javnostjo Janis Eitner:

More than ...

Združenje Fraunhofer je poimenovano po Josephu von Fraunhoferju, nemškem fiziku, ki je deloval na prelomu iz 18. v 19. stoletje. Sedmino sredstev od dobrih dveh milijard evrov njegovega proračuna predstavlja javni denar od države in zveznih republik, ostali delež pa plačani projekti preko zasebnih podjetij in javnih naročil.

Takšen način financiranja pa ne zagotavlja večdesetletnih dolgoročnih projektov. Čeprav, kot je povedal Janis  Eitner, Nemčija v okviru združenja Fraunhofer sedaj podpira tudi bolj temeljne raziskovalne projekte. Gre predvsem za projekte, ki naj bi v prihodnosti omogočali boljše reševanje problemov, ki čakajo človečnost. Večina projektov pa je nekaj mesečnih oziroma nekaj letnih. Ponovno govori Janis Eitner:

The daily business ...

Ker nas je zanimalo, kako v praksi poteka raziskovalno delo, smo na Fraunhoferjev inštitut za sisteme za solarno energijo v Freiburgu poklicali raziskovalca in projektnega vodjo Henninga Helmersa. Doktor Helmers se ukvarja z razvojem tehnologij za prenos energije s pomočjo svetlobe, povprašali pa smo ga o polju njegovega raziskovalnega področja in poteku dela:

My research personally is ...

Hanning Helmers nam je povedal tudi, kako so tovrstni projekti, v katerih sodelujejo z industrijskimi ali javnimi naročniki, vodeni:

Well on the project level …

V vseh do sedaj predstavljenih nemških raziskovalnih združenjih je v preteklih letih prišlo do nekaterih pomembnih prebojev. Alexandra Rosenbach, sodelavka ekipe za komunikacijo z javnostjo združenja Helmholtz, nam je predstavila odkritja in dosežke njihovih centrov:

Yes, so I think ...

Raziskovalca Stefana Hella smo omenjali že v prejšnji oddaji o združenju Max Planck. Stefan Hell torej na nek način uteleša že omenjeno povezanost med nemškimi raziskovalnimi združenji, kjer so raziskovalke in raziskovalci razpeti med več znanstvenih inštitutov in centrov. Nemški nobelovec denimo v Göttingenu deluje v okviru nemškega raziskovalnega centra za raka, ki sodi v združenje Helmholtz. Drži pa tudi mesto direktorja Inštituta Max Planck za biofizikalno kemijo.

Tudi na inštitutih Fraunhofer ne zaostajajo z odkrivanjem in izumljanjem novih reči, kot nam je povedal njihov predstavnik za stike z javnostjo Janis Eitner:

The biggest achievements ...

Sedaj pa sledi glasbeni premor, po katerem bomo kaj več povedali o raziskovalnem polju na nemških univerzah ter o programu izmenjave študentov in profesorjev, imenovanem DAAD.

 

Kouhei Matsunaga - 1,2 rmx #3

 

Še vedno poslušate oddajo Frequenza della Scienza, v kateri s podporo Goethe-Instituta raziskujemo urejenost nemške raziskovalne pokrajine. Predstavili smo že delovanje združenj Helmholtz, Fraunhofer in Leibniz. V zadnjem delu oddaje pa bomo pogledali, kako se je na področju univerzitetnega raziskovalnega polja obnesla iniciativa odličnosti, ki je obljubljala spodbudo univerzitetnega raziskovanja.

Aplikativnost oziroma uporabnost raziskav se v akademskem raziskovalnem polju v zadnjih desetletjih praviloma navezuje na pojem odličnosti. Ta megleni in nedoločeni označevalec se v mnogih pisnih izdelkih birokratskih inštitucij Evropske unije pojavlja kot nekakšen hkratni temelj in smisel obstoja akademske sfere nasploh. Po navadi v spregi z ostalimi podjetniškimi pojmi kvalitete, rasti in produktivnosti.

uporabnostjo raziskav seveda ni nič narobe, dokler ta ne začne določati in iz javnih finančnih sredstev izpodrivati bazičnih raziskav. Brez tako imenovane translacije odkritij iz bazičnih znanosti v uporabne ne bi imeli marsikaterih zdravil pa tudi tehnoloških igrač. Lep primer sta danes že omenjena cepivo za človeški papiloma virus, ki povzroča raka materničnega vratu, in mp3 format zvočnih datotek.

Težava je v neoliberalni logiki podjetnosti, ki je na univerzah in v raziskovalni sferi že dodobra prisotna ter teži k učinkovitosti ter njenemu sinonimu - odličnosti. Kaj točno naj bi ti samonanašalni pojmi konkretno pomenili v nemški univerzitetni praksi, si bomo pogledali na primeru Iniciative odličnosti, ki je bila na 11 univerz implementirana leta 2005.

Iniciativa odličnosti je potekala v obdobju od leta 2005 do 2017, financiralo pa jo je nemško ministrstvo za izobraževanje preko nemške raziskovalne organizacije. Cilj naj bi bil spodbuditi univerzitetno raziskovano sfero in povečati število raziskovalk in raziskovalcev. Iniciativa odličnosti naj bi podpirala tudi mlade znanstvenike in znanstvenice ter poskrbela za ustanovitev tako imenovanih grozdov odličnosti, v katerih sodelujejo tudi nekateri izmed že predstavljenih raziskovalnih združenj. Na ta način bi dosegli tako zelo želene izjemne dosežke in mednarodno kompetitivnost - tako na lestvicah univerz kot po citiranosti v prestižnih člankih.

Po zgledu anglosaškega modela ivy league ameriških univerz ali tako imenovane Russel Group angleških univerz, je iniciativa zajela 11 nemških univerz, ki so s tem dobile predznak odličnih nemških univerz. V obdobju naslednjih enajstih let - torej od leta 2005 do 2017 - jim je bilo namenjenih in razporejenih dobrih 4,6 milijard evrov.

Za mnenje, kako se je iniciativa odličnosti na univerzah odrezala v praksi, smo povprašali doktorja Björna Brembsa, profesorja in raziskovalca na oddelku za nevrogenetiko Univerze v Regensburgu. Doktor Brembs je s kolegi in kolegicami analiziral statistične podatke o različnih oblikah zaposlitev na univerzah v obdobju od začetka implementacije iniciative do leta 2012. Vprašali smo ga o njegovih izsledkih:

The consequences of the excellence initative...

Po drugi strani pa se je na univerzah povečal delež določene skupine zaposlitev. Ponovno doktor Björn Brembs z Univerze v Regensburgu:

Finally, there is one group of employees...

Namesto zagotavljanja bolj vzdržnih pogojev za raziskovanje, doživljajo odlične nemške univerze razcvet administracije in birokratizacije ter prekarizacijo na nivoju akademskih poklicev. Prekarizacija akademskih delavcev in delavk je tudi posledica prelaganja odgovornosti med državo in federativnimi republikami, nadalje kontekstualizira doktor Brembs:

For instance the problem ...

Nemška država je sicer že sprejela naslednico Iniciative odličnosti, in sicer takoimenovano Strategijo odličnosti, ki naj bi se pričela na univerzah izvajati z letom 2019. Sledi glasbeni premor, v zadnjem delu oddaje pa vam bomo predstavili še Deutscher Akademischer Austauschdienst oziroma krajše DAAD.

 

Silence: Sturmschlager

 

Dobrodošli nazaj v oddaji Frequenza della Scienza, v kateri danes predstavljamo nemško raziskovalno sfero. Čisto na koncu si bomo pogledali še program izmenjave študentov in profesorjev, imenovan Deutscher Akademischer Austauschdienst oziroma krajše DAAD. Za informacije o tem, kaj DAAD je, smo vprašali Danielo Kirschstein, lektorico DAAD v Ljubljani.

The DAAD, the german academic exchange service ...

V letu 2015 je proračun DAAD znašal 471 milijonov evrov, h kateremu prispevajo ministrstvo za zunanje zadeve, ministrstvo za izobraževanje in raziskave, ministrstvo za ekonomsko sodelovanje in razvoj ter Evropska unija. Danielo Kirschstein smo povprašali tudi, kakšne štipendije in za koga jih ponujajo:

The DAAD offers scholarships on all levels ...

Tako denimo štipendije DAAD, ki vključujejo tudi potovalne stroške in zdravstveno zavarovanje, za študente in študentke druge stopnje mesečno znašajo 750 evrov. Za 4-tedenske poletne univerzitetne tečaje je štipendija 850 evrov, medtem ko za doktorske študente, raziskovalce in učitelje dosežejo tudi 2000 evrov na mesec.

Program akademske izmenjave DAAD, je tako kot Erasmus, namenjen kroženju in s takimi spodbudami Nemčija k sebi privabi najboljše raziskovalce in raziskovalke. Nemčijo bi bilo seveda vredno posnemati tudi pri visoki denarni podpori za znanost, saj sodijo njihova znanstvena združenja v sam raziskovalni vrh. Vendarle pa ni vse tako rožnato. Zatakne se, kot smo lahko spoznali, pri mlajših znanstvenicah in znanstvenikih ter njihovih kratkotrajnih projektih in zaposlitvah za določen čas.

Predvsem pa se je treba zavedati, da imata urejenost in prepletenost nemške raziskovalne sfere svojo ekonomsko podmeno, ki vsekakor ne bi bila možna brez močne države in njenega gospodarskega motorja - industrije in izvoza. In seveda neoliberalnih varčevalnih politik, ki skrbijo za ohranjanje reprodukcije perifernih razmerij z ostalimi državami.

Nemško raziskovalno sfero sta dodobra prepotovali Teja in Zarja.

Urednikovala je Teja.

Brala sta Lucija in Čeh.

Tehniciral je Blaž.

 

facebook twitter rss

Komentiraj

Plain text

  • No HTML tags allowed.
  • Spletni in e-mail naslovi bodo samodejno pretvorjeni v povezavo.
  • Samodejen prelom odstavkov in vrstic.

Z objavo komentarja potrjujete, da se strinjate s pravili komentiranja.