Malezijski kralj na OFF

V gabonski prestolnici Libreville je skupina oboroženih vojakov zjutraj zasedla državno radiotelevizijo in napovedala državni udar. Po besedah vladnih predstavnikov so večino upornih vojakov že aretirali, še vedno pa iščejo vodjo poskusa državnega udara. Predsednik države Ali Bongo je že od oktobra na zdravljenju v Maroku, potem ko ga je med obiskom v Saudovi Arabiji zadela kap. Predsednik je v novoletni poslanici sicer nagovoril državo in povedal, da dobro okreva, a je bil še vedno vidno šibak in je imel težave z govorom. Predsednik Bongo je predsedništvo prevzel leta 2009 po smrti svojega očeta, ki je državi vladal skoraj štirideset let. Njegovo ponovno izvolitev leta 2016 so zaznamovale obtožbe o nedemokratičnosti izpeljanih volitev, kar so kot eno izmed glavnih razlogov za državni udar poleg njegove nesposobnosti za vladanje omenili uporniki. O Gabonu več tudi v OFFsajdu ob petih.

Kitajski in ameriški pogajalci so začeli pogajanja glede trgovinskega spora med obema velesilama. Decembra sta se predsednika Donald Trump in Ši Džinping dogovorila za 90-dnevno premirje in za dodaten krog pogajanj. Po besedah Trumpa je Kitajsko v to prisililo ohlajanje njihovega gospodarstva zaradi posledic ameriških sankcij, ki pa so nedvomno prizadele tudi ameriški trg. Še pred uradnim začetkom pogovorov je v del Južnokitajskega morja, ki si ga lasti Kitajska, vplula ameriška vojaška ladja. Kitajske oblasti so potezo obsodile, saj omenjene pogovore dodatno obremenjujejo z nepotrebnimi političnimi pritiski.

Ameriška vojska pa prav tako očitno še ne bo izplula iz Sirije, saj je svetovalec za nacionalno varnost John Bolton opozoril, da pred tem s turške strani zahtevajo zagotovilo, da Turčija ne bo napadla kurdskih sil v Siriji. Bolton je prvi vidnejši predstavnik ameriške administracije, ki je zavzel takšno pozicijo do ameriškega umika iz Sirije. Trumpova napoved, da bodo iz Sirije umaknili vse ameriške sile, je prejšnji mesec izzvala obtožbe s strani ameriških zaveznikov, da ne spoštujejo dogovorov s svojimi zavezniki. Najbolj je napoved prizadela ključne ameriške zaveznike v Siriji - Kurde. Turčija, ki kurdske sile smatra za teroristično organizacijo, je takoj po napovedi umika napovedala, da bo izvedla vojaško operacijo proti Kurdom v Siriji. Takšna zagotovila so zahtevali tudi predstavniki republikanske stranke z glavnim predstavnikom republikancev v senatu Lindseyem Grahamom na čelu.

Predavatelj na vsakoletnem indijskem znanstvenem kongresu je podvomil v ugotovitve Isaaca Newtona in Alberta Einsteina. Dr. Krišnan z univerze v Tamil Naduju je v predavanju dejal, da Newton v resnici ni razumel gravitacijskih sil in da bi gravitacijo morali preimenovati v valove Narendre Modija po trenutnem indijskem predsedniku. Nagešvar Rao, prorektor univerze v Andri, je na isti konferenci zatrdil, da so prve raziskave na matičnih celicah opravljali že starodavni Hindujci pred več tisoč leti, kar naj bi dokazoval pred kratkim odkriti spis. Organizatorji znanstvenega kongresa in širša indijska znanstvena javnost so strogo obsodili izjave. Šlo naj bi za nov poskus vsiljevanja hindujske mitologije v znanstvene kroge, ki jih podpira vlada premierja Narendre Modija.

Odstopil je malezijski kralj Sultan Muhammad V. S tem je postal prvi malezijski kralj v 50-letni zgodovini samostojnosti te azijske države, ki je odstopil. Malezija je sicer posebnost med svetovnimi kraljevinami, saj kralja vsake pet let izvolijo kralji petih federativnih kraljevin. Funkcija je v Maleziji sicer simbolična, a ima za večinsko populacijo Malajev znaten verski in simbolni pomen. Kraljeva palača sicer ni sporočila razloga za njegov odstop, neuradno pa naj bi odstopil zaradi poroke z rusko lepotno kraljico, ki se je po neuradnih virih zgodila novembra. V sporočilu za javnost je prebivalce pozval k složnosti in enotnosti tudi v prihodnosti.

Poročilo Združenih narodov o svetovni trgovini z ljudmi je pokazalo, da je sedemdeset odstotkov žrtev trgovanja z ljudmi žensk in deklic. Tako ženske predstavljajo tri četrtine spolno izkoriščanih žrtev trgovine z ljudmi, petintrideset odstotkov pa jih je prisilnih delavk. Poročilo kaže, da največ žrtev prihaja z Bližnjega vzhoda, Afrike in Azije, predvsem iz območij, kjer je zaradi vojnih konfliktov, omajane zakonske oblasti in drugih socioekonomskih razlogov nadzor nad trgovanjem z ljudmi neučinkovit. Velike tarče trgovanja z ljudmi so tudi begunci iz Libije in Sirije. Glede na poročilo ZN se je število žrtev trgovine z ljudmi od leta 2011 povečalo za štirideset odstotkov. Kot enega izmed razlogov za rast trgovine z ljudmi poročilo navaja težjo identifikacijo žrtev zaradi kriznih razmer v državah, iz katerih prihajajo. Kljub temu da se število obsodb trgovine z ljudmi veča, je le-to še vedno zelo nizko.

Vodstvo ameriškega Kongresa, ki ga po novem večinsko sestavljajo demokrati, bo začelo sprejemati zakone o financiranju  posameznih ministrstev. To je zadnja izmed demokratskih strategij v političnem dvoboju z republikansko stranko in predsednikom Donaldom Trumpom. Trump noče podpreti novega zakona o financiranju zveznih organov, dokler v proračunu ne bo predvidenih 5,6 milijard za obmejni zid na meji z Mehiko, ki ga je obljubil v času kampanje. Predsednik je sicer pristal zgolj na jekleno ograjo namesto betonskega zidu, a napovedal, da dodatnih odstopanj z njegove strani ne bo. Ministrstvo za finance bo prvo izmed ministrstev, za katerega bo predlagan poseben zakon za financiranje. V sklopu tega ministrstva deluje tudi davčna služba IRS. Če bo ta nedelujoča dlje časa, bodo Američani z zamudo dobili povrnjen denar iz davčnih olajšav, ki za večino predstavlja precejšnjo vsoto. To bo na predsednika in Republikansko stranko izvršilo dodaten pritisk, saj bi bila to prva večja posledica ustavitve delovanja zveznih služb, ki bi jo znatno čutili vsi Američani.

Sindikalist Endre Mesaroš je bil tudi po mnenju delovnega sodišča druge stopnje neupravičeno odpuščen. Sodišče ni ugodilo pritožbi družbe Arriva Dolenjska in Primorska na odločitev prvostopenjskega delovnega sodišča. Mesaroša so odpustili tik pred napovedano stavko avgusta 2017. Po navedbah podjetja Arriva je bil razlog za odpoved povzročanje škode podjetju z neresničnimi izjavami v javnosti in napačno izdan račun za vožnjo. Prvostopenjsko delovno sodišče v Kopru je ugodilo Mesaroševi zahtevi, da se mu delovno razmerje obnovi, a se je podjetje na postopek na sodišču pritožilo na sodišče druge stopnje. To ni našlo nobenih napak v obravnavi primera in je potrdilo sodbo s prve stopnje. Arriva mora tako Mesaroša ponovno zaposliti in mu izplačati plačo za celotno obdobje brezposelnosti. Razmišlja tudi odškodninski tožbi za povzročeno škodo. Endre Mesaroš pojasni razloge za odpoved:

izjava

Po njegovem mnenju je problematična tudi delovna zakonodaja:

izjava

OFF je spisal vajenec Ivan.