Bori je kucal v Vitanju

Pretekli petek so v šišenski Galeriji P74 otvorili razstavo konkretne in vizualne poezije poznih šestdesetih in sedemdesetih let z naslovom Prijatelji bodo prijatelji. Na stenah galerije so razobešeni povečani printi pesmi. Nekatere so izšle v študentskem časopisu Tribuna, redkeje v pesniških zbirkah, druge pa so bile izbrskane iz neke stare škatle s podstrešja. Nekaj pesmi Ivana Volariča - Fea in Matjaža Hanžka pa je v velikem formatu odtisnjenih kar na galerijske stene. Petkova otvoritev je bila dobro obiskana, gostje razmeroma pisani, postregli so nam vino in piškotke, v ozadju pa so lupali Stonesi. Kurator Tadej Pogačar pove, da je razstava del širšega raziskovalnega projekta.

izjava

Raziskovalni projekt si prizadeva za celovitejšo knjižbo umetniških del kontrakulture sedemdesetih, da jih utegne zgodovinski pozabi. Kot pa nam je zaupal Pogačar, v institucionalnem in izvedbenem smislu projekt za zdaj še ni jasno določen. Po besedah Matjaža Hanžka, pesnika ter nekdanjega predsednika stranke TRS in bivšega ombudsmana, je razlog za razkropljenost del tudi lahkoten odnos avtorjev do lastne umetnosti.

izjava

Tako je denimo fotografija Daliborja Borija Zupančiča iz leta 1974, naslovljena Zabijanje v Vitanju, novo odkritje tako za Hanžka kot za Pogačarja. To po Pogačarjevih besedah nakazuje, da obstaja mnogo del iz tega obdobja, ki so širši javnosti in celo poznavalcem še neznana. V spremnem tekstu k razstavi pa je izražena domneva, da je za sorazmerno obskurnost teh del kriva tudi splošna stereotipna naklonjenost osemdesetim letom na račun sedemdesetih. Pogačarja smo vprašali, kaj je po njegovem razlog za to diskrepanco.

izjava

Isto vprašanje smo zastavili tudi Matjažu Hanžku.

izjava

Kljub neodobravanju uveljavljene kulture so pesniške zbirke nekaterih pesnikov, predstavljenih na razstavi, izšle v nakladi, ki je bila za današnje razmere neverjetno visoka. Hanžek kot posledico nenaklonjenosti omenja tudi odsotnost organizacij in društev, v katerih bi se zbirali kontrakulturni ustvarjalci. Kot izjemo navaja društvo Forum, ki je delovalo v Ravnikarjevem Študentskem naselju. Forum je bil sredi sedemdesetih pomemben zato, ker ŠKUC takrat še ni imel svojih prostorov, Forumova Menza v Rožni dolini pa je bila pomemben razstavni in koncertni prostor. Društvi sta se kasneje združili. Ker je Hanžek deloval že pred ustanovitvijo Foruma, nas je zanimalo, kakšne prostore so imeli za delovanje na voljo tedaj/

izjava
Razstava Prijatelji bodo prijatelji bo v P74 na ogled do konca meseca. V petek ob šestih pa lahko v mariborski Galeriji K18 ujamete še zatvoritev razstave Davida Neza, nekdanjega člana kolektiva OHO.

Foto: Galerija P74