BritOFF Aleksandre Kornhauser Frazer

Ob 10.00:

Dobro jutro! Pozdravljeni v prvem jesenskem ljubljanskem BritOFFu aktualnopolitične redakcije Radia Študent. 

Začnemo lahko z novo častno zavezo Mestne občine Ljubljana k trem načelom evropskega stebra socialnih pravic. Občina je slovesno  obljubila, da se bo trudila doseči enakost spolov, enake možnosti in ravnovesje med poklicnim in zasebnim življenjem. Patriarhalni sistem bo poskušala zlomiti s  spolno občutljivo rabo jezika v pisnih in govorjenih besedilih in z več različnimi aktivnostmi, v katerih “se bo poudarjala vidnost žensk”. Na občini načrtujejo izobraževanja, na katerih bodo vodstvo mestne uprave poskušali priučiti ideje o preseganju tradicionalnih družbenih vlog ter ozaveščali o preprečevanju nasilja nad ženskami.

V duhu občinskega poudarjanja vidnosti žensk omenjamo pobudo občinske svetnice Martine Vuk iz vrst Socialnih demokratov, ki je na zadnji seji mestnega sveta predlagala, da naj občina obeleži spomin nedavno preminule častne meščanke dr. Aleksandre Kornhauser Frazer. In sicer tako, da po njej imenuje ulico oziroma trg. 

Kemičarka in profesorica Aleksandra Kornhauser Frazer je bila dekanja Pedagoške akademije, profesorica na Fakulteti za naravoslovje in tehnologijo, dekanja Mednarodne podiplomske šole Jožefa Stefana in predavateljica na številnih tujih univerzah. Leta 1970 je prevzela funkcijo podpredsednice Izvršnega sveta Skupščine Socialistične republike Slovenije. Odgovorna je bila za negospodarske dejavnosti, za zdravstvo, šolstvo, kulturo in znanost, pokojnine ter socialo. Po treh letih v politiki se je vrnila nazaj na univerzo. Še zmeraj je edina ženska med prejemniki Hondine nagrade, priznanja za uvajanje novih pristopov k reševanju problemov človeštva, ki mu pravijo tudi Nobelova nagrada za tehnologijo. Aleksandra Kornhauser Frazer je nagrado dobila leta 1999 za mednarodni projekt gojenja kamilic v Afriki, v okviru katerega je razvila metodo, kako v kemijski projekt vključevati dosežke drugih ved, torej določeno multidisciplinarno sintezo na tem področju. V Afriki so s projektom vzgajali kamilice, iz katerih so pridobivali kamilično olje za farmacevtsko in kozmetično industrijo. Multidisciplinarno sintezo, za katero je dobila nagrado, je kasneje izpopolnila v drugih ekoloških projektih, predvsem zato, da bi zmanjšala strupenost procesov in proizvodov. 

Pobudo za poimenovanje ulice je občinska svetnica naslovila na Komisijo za poimenovanje ulic in naselij, ki bo odločala o zadevi. 

Ob 8.00: 

Zvezno sodišče v Virginiji je odločilo, da so Združene države Amerike upravičene do približno 4,4 milijona evrov dobička od prodaje knjige žvižgača Edwarda Snowdna z naslovom Trajna evidenca. Država je lani septembra Snowdna zaradi izdaje knjige tožila - z objavo bi naj namreč kršil dogovor o nerazkritju informacij, ki ga je podpisal, ko je začel delati za Agencijo za nacionalno varnost in CIA. Sodišče je sicer  že decembra pritrdilo vladi, da je res šlo za kršitev dogovora, vendar takrat še ni odločilo o izplačilu. Snowden, ki je leta 2013 izdal zaupne informacije o množičnem vladnem nadzorovanju, v knjigi opisuje svoje odraščanje in delo v vladnih agencijah. Vlada izdaje domnevno občutljive knjige ni poskušala onemogočiti, raje se je odločila, da bo zahtevala izkupiček od njene prodaje. Na podlagi razsodbe sodišča bo celo ustanovila sklad, kamor bo odtekal denar od novih prodaj. 

Več tisoč ljudi se je zbralo na protestih v Bagdadu v Iraku, da bi opozorili na prvo obletnico največjih protivladnih protestov v državi do zdaj. Oktobra lani so se začeli protesti, na katerih so ljudje zaradi koruptivnosti in neučinkovitosti oblasti zahtevali odstop vlade in razpustitev parlamenta. Protestniki zdaj opozarjajo, da se bodo množične demonstracije ponovno začele, če vlada ne zagotovi potrebnih sprememb. Zahtevajo možnost zaposlitev za mlade, delujoče javne storitve in verodostojne volitve. Premier Mustafa al-Kadimi[mUstafa al kAdmi], ki je izrinil prejšnjo vlado in na položaj prišel maja letos, naj bi sicer bil podpornik protestov, vendar mu številni državljani ne zaupajo, glede na to, da se približujejo volitve, ki bodo junija naslednje leto.

Evropska komisija se je odzvala na avgustovski poziv slovenskih kulturnikov glede nečloveških razmer v postojnskem centru za tujce. Na srečo v komisiji “zelo resno obravnavajo obtožbe o kršitvah človekovih pravic” in so ob obtožbah izredno zaskrbljeni. Poleg tega pa je njihovo prepričanje, da mora domnevne kršitve z nepristransko preiskavo obravnavati država članica sama - ker komisija za kaj takšnega nima potrebnih pooblastil. 

Vrh Evropske unije se je vendarle dogovoril glede sankcij proti Belorusiji. Potrdili so sankcioniranje okoli štirideset beloruskih uradnikov, ki bi naj bili odgovorni za volilne goljufije in nasilje nad protivladnimi protestniki. Za zdaj v ta sklop sankcij ni vključen predsednik Aleksander Lukašenko. 

Za konec pa še čisto sveža, ekskluzivna novica pomembnega značaja: ameriški predsednik Donald Trump in njegova soproga Melania Trump sta potrjeno okužena z novim koronavirusom. Sta že v karanteni in okrevanju.