Olimpijski BritOFF

Ob 10. uri

Pozdravljeni, poslušate zgodovinski BritOFF.

Danes se bomo posvetili ženskim športnim dogodkom. Na današnji dan leta 1921 se je namreč začel prvi mednarodni športni dogodek, namenjen specifično ženski udeležbi. Organizirali sta ga Alice Milliat in Camille Blanc. 

Petdnevna olimpijada, ki je potekala v Monte Carlu, je bila organizirana kot odgovor na izbris ženskih tekmovanj z olimpijskih iger, predvidenih za leto 1924. Na olimpijskih igrah so sicer ženske lahko sodelovale že od leta 1900, ko se jih je udeležilo 22 predstavnic, sodelovale pa so lahko le v peščici disciplin. Zaradi pomislekov o njihovi fizični pripravljenosti, moči in vzdržljivosti so tako lahko tekmovale le v golfu, kriketu, tenisu, jadranju in konjeništvu. 

Ustanovitelj Mednarodnega olimpijskega komiteja, Pierre de Coubertin, je športnice označil za nezanimive, nenaravne in nepraktične. Pa vendar je komite leta 1914 določil, da ima medalja športnice enako težo, kot če bi jo osvojil moški. Odločitev o ženski delegaciji in vključevanju žensk v šport je bila prepuščena posamezni državi. Sicer pa sama udeležba žensk na takšnih tekmovanjih ni predstavljala nič novega, že v antični Grčiji so vzporedno z olimpijskimi igrami potekale še Herine igre, zmagovalkam v čast pa so izklesali tudi spominske kipe.

Ženska olimpijada je bila v Monte Carlu organizirana tri leta zapored, torej od leta 1921 do leta 1923. Prve izvedbe se je udeležilo 100 tekmovalk iz petih držav – Velike Britanije, Francije, Norveške, Italije in Švice. Olimpijada je vključevala 10 disciplin, med drugim različne vrste teka in skoke, hkrati pa so organizirali še performativne dogodke, kot na primer prikaz košarke, gimnastike in podobnega. Vse zlate medalje so romale v roke tekmovalk iz Francije in Velike Britanije. Leta 1924 so enak dogodek organizirali v Londonu z izdatno podporo medijev, saj so želeli, da bi ženski šport pritegnil čim več pozornosti. Takrat si je olimpijado ogledalo 25 tisoč ljudi. 

Uspeh prve olimpijade je zagotovil tudi realizacijo Svetovnih ženskih iger, ki so potekale leta 1922 v Parizu, vsa tekmovanja pa so se zvrstila v enem dnevu. Udeležile so se jih predstavnice 5 držav, ki so tekmovale v 11 disciplinah. Odprtje dogodka, ki je potekalo v slogu olimpijskih iger, je spremljalo okoli 20 tisoč gledalcev, tisti dan pa je bilo postavljenih tudi 18 svetovnih rekordov. 

Zaradi teh dogodkov se je tudi olimpijskih iger začelo udeleževati več žensk, število tekmovalk pa se je leta 1936 povzpelo na 331. Žal pa je ženski šport še nekaj časa ostal le na ljubiteljski ravni, saj zaradi nizke gledanosti ni pridobil financiranja, ki bi omogočilo ustanavljanje profesionalnih lig. Zato so tudi tekmovanja potekala med amaterskimi klubi, ligami in združenji. Od države je bilo odvisno, v kakšni meri bo te programe podpirala. Ženski športi so se močno razvili v Nemčiji, Skandinaviji, na Čehoslovaškem in v Sovjetski zvezi. V Združenih državah Amerike so šele leta 1972 z zakonodajo zagotovili financiranje ženskih študentskih športov – tam so na potekali na polprofesionalni ravni. Pomanjkanje gledanosti, sponzorstev, financiranja ter splošnega priznanja v družbi ostajajo težave, ki za športnice še danes niso bile odpravljene.

Prve olimpijske igre, na katerih so ženske sodelovale v vseh disciplinah, so se odvile v Londonu, leta 2012.

Ob 8. uri

Na izraelskih parlamentarnih volitvah, ki so potekale že četrtič v manj kot dveh letih, je največ glasov osvojila stranka Benjamina Netanjahuja, Likud. Po zaenkrat neuradnih informacijah naj bi osvojili od 31 do 33 poslanskih stolčkov, kar predstavlja dobro polovico mest, ki bi jih potrebovali za vladno koalicijo. Na drugem mestu je stranka Ješ Atid Jarija Lapida, ki je osvojila od 16 do 18 sedežev. Ker vse kaže, da so pro- in anti-Netanjahu stranke prejele približno enako število glasov, ostaja vprašanje iskanja strank, ki so Likud še pripravljene podpreti, odprto. Volilna udeležba je bila slabša, volilo je okoli 67 odstotkov upravičencev. 

Državni zbor je soglasno sprejel pokojninsko novelo, ki bo prehodno obdobje izenačitve pokojnine med moškimi in ženskami končalo že z začetkom leta 2023. Tako bo za moške s 40 let pokojninske dobe odmerni odstotek znašal 63,5. Najnižja pokojnina bo po novem znašala 280 evrov, na 388 evrov pa se bo zvišala tudi nova invalidska pokojnina. 

Vlada je sprejela tudi novelo zakona o nalezljivih bolezni. Ta predvideva karanteno na domu in nadzor nad njenim izvajanjem. Vpeljala bo tudi prostovoljni podpis izjave ob izrečeni karanteni, ob nestrinjanju s podpisom pa bo bolnik dobil odredbo z ministrstva za zdravje. V tem primeru se bo posameznik imel možnost na odločitev pritožiti. V karanteno lahko osebo po visokorizičnem stiku napoti NIJZ, po odhodu z visokorizičnega območja pa policija. Za namene nadzorovanja izpolnjevanja karantene bodo imeli do podatkovne baze NIJZ dostop tudi zdravstveni inšpektorat, policija in zdravstveno ministrstvo.