Nemški podkancler in minister za gospodarstvo Sigmar Gabriel je dejal, da so pogajanja med Evropsko unijo in Združenimi državami Amerike o čezatlantskem sporazumu o trgovini in naložbah, bolje poznanem pod kratico TTIP, de facto propadla. Gabriel, ki sicer deluje tudi kot predsednik koalicijskih socialdemokratov je dejal, da za zdaj tega še nihče ne priznava, a dejstvo, da se strani po treh letih in štirinajstih krogih pogajanj nista uspeli uskladiti glede nobenega od 27-ih poglavij, priča o stanju pogovorov. Razlogi za propad naj bi po besedah Gabriela tičali v ameriških zahtevah, na katere države EU niso bile pripravljene pristati. Spomnimo, najbolj sporni predlogi sicer tajnih pogajanj vključujejo sprostitev okoljevarstvenih standardov, za evropske države pa je prav tako nesprejemljiv predlog o mehanizmu, poznanem pod kratico ISDS, ki omogoča tujim korporacijam, da na posebnih sodiščih tožijo države, ki bi ovirale njihove interese.

Izjave nemškega podkanclerja v drugi luči  osvetli Andrej Gnezda iz nevladne organizacije Umanotera.

Izjava

Obetajo se nam torej novi protesti.

Izjava

Dodatno pozornost v nemški javnosti je Gabriel dobil z odgovorom na kritike, ker je pred dvema tednoma skupini dvajsetih neonacistov pokazal sredinca, potem ko so ga ti označevali za izdajalca Nemčije. Podkancler je izjavil, da obžaluje le, da ni uporabil obeh rok.

Velika koalicija v nemškem stilu pa bo verjetno ostala le pobožna želja španskega predsednika vlade Mariana Rajoya, ki že osem mesecev opravlja tekoče posle. V sredo mu namreč grozi nezaupnica, ki bi sprožila že tretje parlamentarne volitve letos. Rajoyeva konservativna Ljudska stranka je sicer podpisala sporazum o sodelovanju v vladi z liberalno Ciudadanos, ki po besedah predsednika slednjih Alberta Rivere vključuje največji reformni program v zadnjih 35-ih letih, a temu grozi, da bo ostal le mrtva črka na papirju, saj oboji skupaj še vedno nimajo ustrezne večine v parlamentu. V upanju, da bo končno sprostil politično blokado, se bo tehnični premier sestal s predsednikom socialistov, PSOE, ki pa so do zdaj vztrajali, da ga ne bodo podprli na glasovanju.

Specialne enote Republike Srbije in Republike Srbske, v nadaljevanju RS, so izvedle skupno mejno protiteroristično vajo, imenovano Drina 2016. Na vaji sta bila prisotna predsednika obeh republik, Tomislav Nikolić in Milorad Dodik, ki sta družno pozdravila prisotne ob tonih himne Republike Srbije, Bože pravde. Podpredsednik srbskega entiteta v Bosni in Hercegovini Ramiz Salkić je vajo označil za neprimerno, saj na njej ni bilo nikakršne prisotnosti organov na nivoju države. Po mnenju Salkića gre za kršenje daytonskega sporazuma iz leta 1995 z namenom destabilizacije in destrukcije BiH.

V zadnjih mesecih se dodatno zaostruje retorika med politiki v Bosni in Hercegovini zaradi vztrajanja Dodika, da bo imela RS 25. septembra referendum glede datuma tako imenovanega Dneva Republike Srbske. Milorad Dodik vztraja, da bi ta moral biti 9. januarja, na dan Svetega Štefana, ko se je pred izbruhom vojne vzpostavila RS, nasprotnega mnenja pa je ustavno sodišče BiH, ki je takšno odločitev označilo za neustavno.

Do stabilizacije pa zato očitno prihaja v Kolumbiji, kjer je ob polnoči uradno začelo veljati obojestransko premirje med varnostnimi silami in uporniki Revolucionarnih oboroženih sil Kolumbije, krajše FARC. Sporazum, sklenjen v Havani, predvideva razorožitev FARC-a in transformacijo v politično stranko z zagotovljenimi sedeži v obeh domovih parlamenta za nadaljnjih deset let, amnestijo za vse borce ter zemljiško reformo v korist revnejših kmetov. Sporazum mora biti potrjen še na referendumu 2. oktobra, s čimer se bo lahko dokončno zaključila 52-letna vojna.

Situacija se umirja tudi v indijskem delu Kašmirja, kjer so oblasti po 52-ih dneh večinoma odpravile policijsko uro, ki je prišla v veljavo ob izbruhu nasilnih protestov po uboju popularnega vodje propakistaniskih separatistov Burhana Wanija s strani varnostnih sil. V sledečih tednih stavk in protestov je umrlo preko 60 civilistov, preko 4500 jih je bilo poškodovanih. Policija, ki je v nasilju izgubila dva pripadnika, je bila obtožena s strani humanitarnih organizacij zaradi prekomerne uporabe sile, vključno z nediskriminatorno uporabo svinčenih šiber, solzivca, gumijastih nabojev, v posameznih primerih pa tudi pušk. Gre za najhujše nasilje v zadnjih šestih letih v večinsko muslimanskem Kašmirju, ki je predmet spora med Indijo in Pakistanom vse od 1947 dalje.

Irak je uradno zaprosil Savdsko Arabijo naj zamenja ambasadorja v Bagdadu, potem ko se je ta znašel pod vnovičnim plazom kritik, ker je javno govoril o domnevni zaroti proti njemu in možnosti atentata s strani šiitskih milic v državi. Thamer al-Sabhan, prvi veleposlanik Savdske Arabije v Iraku po letu 1990, je v preteklosti že poskrbel za slabo voljo  v večinsko šiitskem Iraku s pozivi k umiku milic, podprtih s strani Irana, iz boja proti Islamski državi, saj naj bi le-te ogrožale sunitsko prebivalstvo. Iraške enote so se medtem Mosulu približale na 70 kilometrov, drugo največje mesto Iraka bi tako lahko bilo, po besedah premierja Haiderja al-Abadija, osvobojeno do konca leta.

V pričakovanju poslabšanja begunske krize ob napadu na Mosul, pa Bolgarija sporoča, da ne bo upoštevala zavez dublinskega sporazuma in sprejemala vrnjenih beguncev iz zahodne Evrope, če propade dogovor med Turčijo in EU. To je bilo sporočilo premierja Bojka Borisova po nizu sestankov s kolegi iz Avstrije, Slovenije, Hrvaške in Turčije. Borisov je svoje stališče slikovito opisal: “Ali pričakujete, da bom čakal na letališču, da mi pošljete na deset tisoče beguncev? Preprosto ne bom spustil teh letal v državo.” Bolgarski strahovi bi kaj kmalu lahko postali realnost, saj je turški predsednik vlade Binali Yıldırım predstavnikom Evropske unije postavil ultimat, da bo Ankara umaknila podpis s sporazuma, če ne pride do sprostitve vizumskih omejitev za turške državljane do konca oktobra.

V zakonodajnem postopku je Predlog zakona o dimnikarskih storitvah, ki je v drugi polovici junija prestal prvo branje v parlamentu. Ta naj bi bolje uredil področje dimnikarstva v Sloveniji. Trenutno si ni mogoče izbirati dimnikarja na podlagi kakovosti storitev, izkušenj in cene, ampak ga določi država oziroma je odvisno od tega, v katero koncesijsko območje spadate. Danes o predlogu poteka tudi razprava v Državnem svetu. Predlog zakona komentira Simon Dovrtel, predsednik sekcije dimnikarjev iz Obrtno-podjetniške zbornice Slovenije.

Izjava

Več o tem v OFFsajdu.